Matic Sever
Že v rimskih časih je za bodiko veljalo, da ta grm ali drevo lahko zaščiti pred nesrečo. Med drugim je bilo za Rimljane običajno, da so ob razkošnih decembrskih praznovanjih prijateljem in znancem pošiljali šopke iz vejic bodik, da bi jim zaželeli vse dobro v prihodnosti. Del te tradicije so prevzeli tudi kristjani in tako so se določeni simbolni pomeni te rastline obdržali vse do današnjih dni.
Danes se bodika ali božje drevce uporablja v okrasju v božičnem času, v majhnih in velikih posodah pa je pogost okras pred vhodnimi vrati, da sprejme goste v mračnih zimskih mesecih. Brez dvoma mnogi ljudje še vedno pripisujejo usnjatim, bodičastim listom določeno zaščitno moč. Na voljo je nešteto vrst in sort bodik v široki paleti oblik in barv listov. Nekatere imajo temno zelene liste, druge rumeno obrobljene, tretji pa imajo liste z ozkim belim robom.
• V lonec ali na vrt?
Če rastlino kupimo jeseni ali na začetku zime, jo lahko posadimo v veliko cvetlično posodo ob vhodnih vratih ali na terasi, nato pa jo spomladi posadimo na vrt. Bodika je odporna vrsta, ki se lahko z leti razvije v velik grm ali majhno drevo. Po več letih rasti na vrtu lahko obrodi majhne rdeče plodove. Za uspešno oploditev in razvoj rdečih ali rumenih plodov je nujna ženska rastlina. Tu se recept za uspeh še ne konča, v bližini mora biti tudi moška rastlina, ki omogoča opraševanje. Bodika je na voljo tudi v mini različici, ki je zelo primerna za božično mizo ali pa se uporablja kot okrasna rastlina med drugimi božičnimi rastlinami. Take majhne rastline se hranijo v zaprtih prostorih do pomladi, takrat jih lahko posadimo na vrt, kjer se bodo razvile kot vse druge bodike.
• Grm ali drevo?
V naravi je njena rast odvisna predvsem od pogojev na rastišču. V kultivirani obliki jo ob starih hišah ponekod po Sloveniji srečamo kot košata drevesa, na novejših vrtovih pa predvsem gojeno kot grm. Že v začetku lahko izberemo želeno gojitveno obliko sadike, saj se dobijo bodike, gojene kot grm ali kot drevo. Povsem drugače je, če želimo bodisi obstoječo ali na novo kupljeno manjšo bodiko, ki je navadno vedno grm, gojiti po svoje.
Če želite bodiko oblikovati kot grm, jo redno obrezujte spomladi, preden začne poganjati nove poganjke. Obrežite vse poganjke, ki štrlijo iz želene oblike. Če želite, da bo rast širša kot višja, jo na vrhu bolj prikrajšajte. Kadar pa želite oblikovati bodiko v drevo, pustite en glavni poganjek, ki bo postal deblo. Redno odstranjujte vse stranske poganjke v spodnjem delu debla, da boste oblikovali lepo krošnjo. Mladim bodikam, ki jih oblikujete kot drevo, lahko postavite oporo, da bodo rasle ravno.
• Da bo lepa leta in leta.
Bodika sicer zna poskrbeti zase, a če jo sadimo na lego ali v zemljo, ki ji ne ustreza najbolje, potrebuje nekaj pomoči. Redno zalivanje je pomembno le v začetni fazi, ko so sadike manjše in se še niso polno ukoreninile v tla. Seveda pazimo predvsem v sušnih obdobjih. Podobno velja za gnojenje, saj je to navadno potrebno le v začetni fazi, in še to na revnejših tleh. Obrezujemo spomladi, da oblikujemo rastlino, in odstranimo odmrle ali poškodovane veje. Kadar imamo dovolj prostora, obrezovanje lahko povsem izpustimo in bo bodika sama ustvarila naravno obliko krošnje.
• Za živo mejo?
Ja, tudi to je možno, čeprav jo pri nas za kaj takega izberemo zelo redko. Nekoliko bolj pogosta in mnogim privlačna je gosto rastoča nizka vrsta japonske bodike, Ilex crenata. Ta je zadnja leta delno nadomestila pušpan, saj mu je zaradi gostote in podobno oblikovanih drobnih listov podobna. Žal ni tako vsestransko prilagodljiva kot pušpan, zahteva malo toplejše lege, nekaj težav pa se lahko pojavi tudi v vlažnih razmerah, posebno pozimi. Bodika je seveda primerna za manjše žive meje in razne nizke zimzelene obrobe gredic, poti. Nekateri jo imajo, obrezano v kroglo, tudi na grobovih, cvetličnih loncih in drugje.
• Listopadna bodika.
Med številnimi vrstami bodik izstopajo tiste, ki nas s svojo lepoto razveseljujejo tudi jeseni. Ena izmed najbolj priljubljenih je listopadna bodika (Ilex verticillata), ki nas očara s svojimi svetlo rdečimi jagodami, ki ostanejo na golih vejah še dolgo po tem, ko so listi že odpadli. Ravno ta pojav, ko dobimo gole veje, polne rdečih plodov, skrbno izkoriščamo za razne praznične aranžmaje, seveda pa tudi na vrtu pričara prav posebno vzdušje in v hladno podobo vnaša živahno obarvanost.
