Matic Sever
Je tudi vam kdaj ovenela ali kako drugače končala svoje življenje kakšna sobna rastlina? Priznajmo si, le redki med nami imajo take zelene prste, da po lastni krivdi niso izgubili katere od rastlin. Pri vzgoji sobnih rastlin se vedno prostor za izboljšave, večina postopkov je nezahtevnih, le nekaj osnovnih pravil moramo upoštevati.
1. Zalivanje
To je glavni povzročitelj usodnih težav sobnih rastlin. Precej več rastlin umre zaradi prekomernega zalivanja kot zaradi premalo vode, enako velja za rastline v zaprtih prostorih kot za zunanje. Nekateri le pogledajo površino substrata v lončku, in ko vidijo površino suho, že zalivajo, a to ni najboljši pristop. Vedno preverimo lonček tudi spodaj, če le sadika ni prevelika za premikanje; na dnu nikoli ne sme stati odvečna voda. Najlažje pa zadostno vlažnost ocenimo tako, da potisnemo prst v substrat, in če začutimo hladno in vlažno, še ne zalivamo. Natančnega recepta za to, koliko, kolikokrat zaliti neko vrsto sobne rastline, ne more podati nihče, ker se oboje spreminja tako s starostjo sadike kot lego, letnim časom, bližino grelnih teles in še bi lahko naštevali.
2. Osvetlitev
Sobne rastline, ki lahko preživijo le z umetno svetlobo, so prej izjema kot pravilo. Pogosta napaka je torej premalo svetlobe, v manjšem deležu pa tudi preveč. Pravzaprav je najpomembnejše merilo pri določanju, ali je rastlina primerna za preživetje v zaprtih prostorih, njena sposobnost preživetja v okoljih s šibko svetlobo. Tu naj dodam, da imajo skoraj vse rastline koristi od naravne svetlobe. Nekaj te svetlobe na dan je dobro za skoraj vse rastline. Če je mogoče, jih postavimo blizu okna, obrnjenega proti vzhodu. Rastlino ob občasno obrnemo, da bodo vse strani med tednom deležne najbolj neposredne sončne svetlobe. Nekatere imajo rade direktno sončno svetlobo in te bodo lepše rasle ne južnih in zahodnih oknih.
3. Vlaga v ozračju
Notranja okolja z nadzorovano klimo iz grelnikov in klimatskih naprav delujejo tudi kot razvlažilci zraka, zaradi česar so povprečne ravni precej pod 40- do 60-odstotno vlažnostjo, ki jo imajo rastline najraje. Da se izognemo presuhemu zraku, lahko uporabimo več pristopov. Sobne rastline postavimo na kamenčke v plitvem pladnju in ga napolnimo z vodo, kar je učinkovit način za zagotavljanje dodatne vlažnosti. Prepričamo se, da dno lonca ne leži neposredno v vodi. Vsakodnevno rošenje rastlin z mehko vodo je učinkovito, a pomeni dodatno delo, ki si ga večina ne želi.
4. Gnojenje
Tega je lahko hitro preveč. Ker gnojenja rastline običajno ne fotosintetizirajo z enako hitrostjo oziroma učinkovitostjo kot rastline na prostem pri polni osvetlitvi, so njihove potrebe po dodatnih hranilih manjše. Prekomerno gnojenje z umetnimi gnojili sobnim rastlinam v okoljih s slabšo svetlobo povzroča stres in lahko moti njihove naravne cikle (ritme) ter izčrpa rezerve. Da bi nadomestili hranila, ki se izpirajo skozi zemljo in porabijo za samo življenje rastline, enkrat ali dvakrat na mesec pognojimo rastlino z vodotopnim gnojilom v polovični količini, ki je priporočena za rastline na prostem.
5. Vročina in prepih
Večina sobnih rastlin je tropskega ali subtropskega izvora. V svojem naravnem okolju torej uspevajo v toplih podnebjih, in če jih izpostavimo neposredni vročini, ko jih postavimo v bližino radiatorja ali klime (ogrevanje), se bodo hitro posušile. Nasprotno pa je hladen prepih prav tako velik stres, ki hitro vodi v propad. Zato zelo pazimo pri umestitvi lončnic in se izogibamo oknom, ki jih odpiramo tudi pozimi, ter policam tik nad radiatorji.
6. Presajanje
Kar nekaj rastlin dolgo vzdrži v istem loncu, a večno tako ne gre niti pri najbolj trpežnih. Veliko jih dokaj hitro raste, zato nikar ne pozabimo na presajanje. To opravilo ni vedno nujno vezano na povečanje rastline, pač pa je tudi zaradi starega substrata primerno koreninsko grudo otresti oziroma očistiti starega substrata in uporabiti novega, ki ni zasoljen zaradi zalivanja s trdo vodo in ima primerno strukturo ter tako zagotavlja dovolj zraka tudi koreninam. Zato svetujem, da vsaj enkrat na leto rastlino dvignite iz posode in preverite korenine. Če so tesno zvite v krožnem vzorcu, je čas, da jih presadite v nekoliko večjo posodo. Razprete korenine, da vsaj malce razrahljate preplet korenin in presadite.
