Miša Pušenjak
Zima je na našem pragu, pri nekaterih pa ga je že prestopila. Delo na vrtu se končuje. Letošnja vrtičkarska sezona je bila dokaj naporna, zato bo skladiščenje težavno. Čeprav sem enako govorila tudi lani, kljub temu velja to še za letos. Če dvomite o kvaliteti pridelka čebule, česna, korenja in drugih korenovk, potem se raje odločite za predelavo.
Čebulo lahko prepražite na olju in vročo daste v majhne kozarčke in shranite; lahko jo tudi zamrznete in potem uporabite. Česen lahko narežete in dodate sol in shranite v majhne kozarčke ali zamrznete. Korenček lahko posušite ali zamrznete. Vso zelenjavo - korenček, čebulo, malo česna, peteršilj, zeleno, pastinak …, skratka, jušno zelenjavo lahko posušite in zmeljete ter uporabljate namesto vegete, lahko pa samo zdrobite in dodajate vsem jedem; sama delam tako.
Osnove skladiščenja vrtnin
Osnovno vodilo, ki naj nas pri skladiščenju vrtnin vodi, je, da skladišče ni bolnišnica. V osnovi to pomeni, da shranjujemo oziroma skladiščimo samo povsem zdrave vrtnine. Mnogi menijo, da lahko s skladiščenjem popravijo kakšno napako, ki so jo naredili pri pridelavi. Vendar je žal en poškodovan gomolj ali koren lahko vzrok, da jih zgnije mnogo. Gnitje se med plodovi zelo hitro širi. Zato tiste vrtnine, ki jih bomo skladiščili, še posebej previdno tudi izkopavamo, režemo, trgamo.
Vedno izberemo suh, sončen dan, saj zelenjadnic pred skladiščenjem ne smemo močiti, čistiti z vodo. Lahko samo nežno odstranimo zemljo, kolikor je to možno. Gomolje ali korene pa tudi sadeže moramo pred skladiščenjem še ohladiti, če smo za izkop izbrali toplejši ali celo vroč dan v začetku jeseni.
Najprej pridelek zložimo nekam pod streho, kjer je varen pred soncem in dežjem, pa tudi nočnim mrazom, če se ta napoveduje. Vendar mora biti prostor zračen, po možnosti celo prepišen. Gomoljev ali korenov ne zlagamo na visok kup, uporabimo samo nizke platoje. V kleti jih nato zložimo šele po nekaj dnevih takega "ohlajevanja" in seveda sušenja.
Drugo osnovno pravilo je, da zamrzujemo, sušimo ali vlagamo samo sveže plodove, korene ali liste. Porežemo, operemo, narežemo ali kako drugače pripravimo in takoj vložimo, posušimo ali zamrznemo. Tako ohranimo največ vitaminov ali mineralov.
Zadnje pravilo pa je, da zelenjavo obiramo v času, ko je njihova zrelost na višku. Mnogi v želji po rekordnih pridelkih pustijo korene pese, korenja, peteršilja … prevelike, trgajo buče prepozno, tudi s spravilom zgodaj sajenega pora čakajo predolgo. Rastline s svojim razvojem sicer pridobivajo koristne snovi, jih skladiščijo v svoje dele, zato da se bodo lahko razmnoževale naprej, bolje prezimile, prehranile kasneje semenico, a sčasoma je teh koristnih snovi manj, saj se pričnejo porabljati za naslednji ciklus - poganjanje stebla. Zato nikoli ne čakajte predolgo.
Kaj prezimi na vrtu
Skladiščimo lahko na številne različne načine, niso samo kleti in hladilnice tiste, kjer hranimo vrtnine. Mnogo vrtnin lahko dolgo časa skladiščimo oziroma hranimo kar na vrtu. Vedno se je treba zavedati, da se vitamini in minerali zelo hitro - ko rastlino odrežemo - pričnejo izgubljati.
Nekatere vrtnine na prostem kar prezimijo, če smo jih seveda pravilno gnojili. Z dušikom pregnojene rastline namreč veliko slabše prenašajo mraz. Pri tem pa je treba vedeti, da so organska gnojila lahko tudi ovira za daljše skladiščenje, če jih seveda ne uporabljamo pravilno ali, kot radi rečemo, če z njimi pretiravamo. A o tem morda v kakšni zimski številki.
Več zdravja pozimi
Vsi vemo, da so pozimi prehladi zelo pogosti. Niso samo posledica nizkih temperatur, ampak tudi napačne prehrane. Jemo premalo sadja, preveč pa maščob in ogljikovih hidratov. Prav zdaj je domača zelenjava lahko velika pomoč pri ohranjanju zdravja ali pa tudi okrevanju po bolezni. Nekatere vrtnine lahko skladiščimo dalj časa, druge pač posejemo in posadimo samo toliko, kolikor jih lahko pojemo sproti ali zamrznemo. Narave vedno ne znamo in ne moremo ukaniti. Res pa je, da po takem poletju, kot smo ga imeli letos (pa lani in predlani …), skladiščenje ne bo tako uspešno, kakor ste ga bili vajeni iz preteklih let.
Na prostem lahko čez zimo ostanejo prezimne sorte radiča (verona, tržaški solatnik, castel franco, treviški, magdenburške korenine), prezimne sorte pora (elefant, carentan in nekateri hibridi, ki jih prepoznamo najlažje tako, da so to bolj čokate, sivo zelene rastline in nimajo dolgega, lažnega, obeljenega stebla), brstični in listnati ohrovt, motovilec, zimska solata, špinača, peteršilj, zelena, blitva ali mangold, hren, topinambur, črni koren, pastinak in drobnjak. V krajih z več zavetja, zagotovo pa tudi v rastlinjakih in na prostem, prezimi tudi divja rukola. Pogojno prezimni je tudi ne prevelik, pozno sejan korenček.
Tudi s spravilom kapusnic nikoli ne hitimo, saj prenesejo veliko mraza. Zelje ostane na vrtu vse do novega leta, glavnati ohrovt še dalj. Kitajski kapus pospravimo v začetku decembra. Tudi rdeči glavnati radič skoraj vedno vzdrži do sredine ali celo konca decembra. Je pa res, da nekoliko tvegamo. Pravzaprav moramo samo nekoliko bolj slediti vremenski napovedi. Če nam napovedo, da se bo ohladilo, da bodo temperature za dalj časa pod ničlo, potem ga lahko za krajši čas tudi skladiščimo.
Najboljše so seveda hladilnice, kjer ostane tudi do marca. Lahko pa izkoristimo prazne tople grede in rastlinjake.
Rastline izpulimo, zato izberemo suh dan. Odstranimo vse gnile, mokre in poškodovane liste. Nato jih enostavno posadimo v toplo gredo (ali rastlinjak), dokaj blizu skupaj. Gredo pokrijemo z okni in po potrebi nanjo naložimo slamo ali smrečje. V rastlinjaku jih seveda zalijemo, lahko ob zelo nizkih temperaturah tudi prekrijemo s tuneli ali koprenami. Običajno tako lahko hranimo rastline do meseca dni, v rastlinjakih pa pogosto vso zimo. Na enak način lahko za dalj časa skladiščimo tudi zeljne glave in glave glavnatega ohrovta. V rastlinjaku pa jih preprosto pokrijemo z agrokopreno.
Za domačo uporabo lahko izpuljene rastline očistimo vseh poškodovanih, suhih ali bolnih listov, dobro osušimo, če je potrebno, in vsako posebej zavijemo v časopisni papir. Nato jih s koreninami navzgor obesimo v hladnem, vlažnem prostoru. A če imate rastlinjak ali toplo gredo, jih zagotovo raje prestavite tja.
Kako prezimimo korenovke na vrtu
Peteršilj in pastinak prezimita na prostem, zato je morda bolje, če ostaneta kar tam. Pred zimo nekoliko očistimo rastline, odstranimo posušeno listje, po potrebi nekoliko zagrnemo z zemljo, pa bo šlo.
V zadnjih letih na vrtu zelo pogosto prezimi tudi korenček. V ta namen se odločite za pozne sorte, kot sta nantes ali flaker, (zdaj boste na vrečicah našli originalna imena iz kataloga EU sort nantaise amelioree 2 in flakkee). A sejemo ju zelo pozno, šele konec avgusta ali v začetku septembra, saj dobro prezimijo samo manjši koreni. Tudi gomoljna zelena prezimi le, če so gomolji manjši, premera do 15 centimetrov.
Lukovke
Por ostane zelo dolgo na vrtu, poznamo tudi prezimne sorte, zato ga ne skladiščimo posebej v kleteh ali zamrzujemo. V bistvu ga uživamo vso zimo kar z vrta. V jeseni ga visoko ogrnemo z zemljo, lahko medenj nasujemo tudi slamo tako, da iz nje gleda samo zeleni del listja. Spomladi pa to slamo odstranimo dokaj hitro, lahko že v februarju ali marcu. Okopljemo ga in ga še vedno jemo še dolgo v pomlad, nekje do konca aprila.
Ostale lukovke - čebulo, česen in šalotko - pa za razliko do korenovk hranimo v suhem, zračnem in hladnem prostoru. Najstarejši način za domačo uporabo je pletenje vencev, ki jih obesimo v suh, mrzel prostor. Ne hranimo torej v kleteh, ampak raje na podstrešju in v prostoru, kjer temperatura čim manj niha. Danes je nadomestilo hranjenje v mrežastih vrečah, ki jih ravno tako obesimo pod strop. Če pa se odločimo za zabojčke, morajo biti plitvi, najboljši so leseni zabojčki iz letev. Ne hranimo jih v istem prostoru, v katerem so krompir, sadje ali korenje.
Lukovke so pozimi zelo pomembne, saj nam s svojimi sestavinami pomagajo, da smo odpornejši na različne viruse prehladov in gripe. Zato jih uživajmo čim več. Za tiste, ki imajo težave z želodcem, je zelo primeren por. Njegov blag, a neprekosljiv okus, pa tudi moč, s katero okrepi naša telesa, nam pomaga, da se lahko branimo pred zimskimi boleznimi. Mnogi presadijo v lonce tudi drobnjak. V jeseni ga lahko presadimo v rastlinjak kar direktno ali pa v loncih. Vendar drobnjak pozimi ne raste in se ne obrašča tako kot peteršilj. Rastlina preprosto ve, da mora počivati. Včasih drobnjak lahko prevaramo tako, da ga za deset do štirinajst dni damo v zamrzovalno skrinjo in seveda ne zalivamo. V rastlinjaku drobnjak pustimo mesec dni na mrazu, ne zalivamo, potem pa pokrijemo s tunelom, ki ga redno zračimo. Tako se zelo hitro prične ponovno obraščati.
