Vrtnarski nasveti Miše Pušenjak: Apniti - kdaj in zakaj?

Med vsakodnevnim delom se pogosto srečam z vprašanjem: "Imam tako trdo zemljo, jaz bi apnil. Sosedje so mi rekli, da to pomaga. Kaj naj storim?" Druga najbolj pogosta ugotovitev je: "Letos na vrtu ni nič kaj prav raslo, vse je bilo bolno, jaz bi apnil." Mogoče še najbližje resnici, čeprav še vedno ni rešitev, pa je poizvedovanje: "Imam veliko mahu, a lahko apnim?"

Zanimivo je, da se ljudje sploh ne vprašajo, kaj je apnenje, kaj pomeni in kaj pravzaprav z njim naredimo. Pa si poglejmo nekaj osnovnih dejstev o apnenju in pH-tal. Preden upoštevate navodila v FB-skupinah, sosedov, prijateljev ali znancev, si preberite sledeče besedilo.

Najpogosteje je pH na vrtu previsok

Zelo pomemben pokazatelj procesov v tleh je pH - ta je odraz tako podlage globoko v zemlji kot našega delovanja. Določa pa, kateri mikroorganizmi (in kako) bodo delovali v vaših vrtnih tleh in koliko bodo pomagali vašim rastlinam pri sprejemanju hranil, odpornosti, rasti; pH tal merimo v lestvici od 1 do 14, a nas zanimajo samo sredinske vrednosti, med 6 in 7, ki so najbolj primerne za večino vrtnin. Vse, kar je pod 6, pomeni, da je zemlja nekoliko kisla (pod 5,5 je že zelo kisla), kar pa je nad 7, pa pomeni, da je zemlja alkalna. A eno in drugo odstopanje od vrednosti med 6 in 7 predstavlja težave za rastline, saj v takih tleh ne morejo uspevati mikroorganizmi, ki jih potrebujejo. Vedite, da tako visok kot nizek pH predstavljata resne težave.

V večini primerov analiza tal na naših vrtovih pokaže pH nad 6,5 ali celo 7,0. V tem primeru je moten sprejem mnogih mikrohranil (kot je denimo bor). Prav tako je pri tej vrednosti moten sprejem kalija, ki ima pomembno vlogo pri kvaliteti pridelka (sladkorji) in predvsem odpornosti rastlin. Previsok pH pomembno vpliva na razgradnjo organske snovi v humus, preperevanje mineralov, torej tudi na samo tvorbo rodovitnega dela prsti. Z apnenjem, kot vidite, torej lahko naredite veliko škode, če dvigujete pH-tal po nepotrebnem oziroma takrat, ko je sam po sebi že visok. Zato dodajanje vseh teh hranil, kot je tudi apno, ne pride v poštev, če niste res prepričani, da so vaša tla kisla. Tudi pepel in kremenčev pesek dvigujeta pH-tal! Mah, borovnice v sosednjem gozdu, preslica … ne pomenijo nujno, da je tudi na vašem vrtu - kjer gnojite že leta s svojimi izbranimi gnojili - zemlja kisla. To si zapomnite!

Ravno obratno je. Pogosto je zaradi gnojenja z organskimi gnojili pH tal na vrtu previsok, kar seveda ni v redu. Če analiza res pokaže bazično reakcijo vaših tal (visok pH), svetujem, da vsaj na gredice, kjer boste sadili plodovke, pa tudi lukovke, nasujete kislo šoto in to počnete kar nekaj let. Sami bi jo pri tako visokem pH nasula in pomešala z zemljo okoli 10 l/m². Prav tako začasno za nižanje pH tal poskrbi kalijev sulfat.

Zadnja leta opažam, da je v zemlji na vrtu pogosto porušeno razmerje med posameznimi hranili, posledično pa je kalij vrtninam slabo dostopen. Zato si upam svetovati, da nekje do 30 dag/10 m² kalijevega sulfata ob izbranem organskem gnojilu le redko škodi. Seveda pa je nasvet najboljši, če poznam kompletno analizo tal.

Beseda o mahu

Če se borite z mahom, vedite, da je posledica poslabšane strukture zemlje (zbitosti tal), ne pa kisle zemlje. Res je, da apnenec zemljo rahlja, a pri tem se pH ne sme spremeniti. Zato namesto apnenca raje uporabite agrozeolit. Danes ga že lahko nabavite tudi v trgovinah. Če se soočate z mahom, ves čas pazite, da bo zemlja zračna. Če jo kje še dobite, lahko mah posujete tudi z zeleno galico (40-60 g/m²). Sicer pa mah ni škodljivec, ne škoduje vrtninam, zato ni potrebe, da bi ga zatirali. Z okopavanjem, torej zračenjem, ga sproti uničujete. Ne hodite po nepotrebnem po zemlji. Tudi čez zimo naj ne bo gola, vsaj s kakšno pokošeno travo, slamo oziroma listjem jo pokrijte.

Pa smo prišli do vprašanja, ali res lahko brez analize vemo, da je zemlja kisla (ali alkalna). Težave z mahom, kot že omenjeno, so postale ponekod že velike in tudi tukaj najdejo ljudje rešitev v apnenju. Zato naj pojasnim nekaj osnovnih pravil o apnenju oziroma pH-ju tal, zaradi katerega pravzaprav apnimo.

Zemlja je zelo zapleten organizem, a pravi vrtnar ve, da je zemlja živa. Če v njej ni življenja, je lahko na videz še tako lepa, črna, rjava … pa ni rodovitna. Vrednost pH tal ima pomemben vpliv na življenje organizmov v tleh, pa tudi na sprejem hranil v rastline. Zato se ukrepi, ki pH zemlje spreminjajo, ne izvajajo, če nam analiza ne pritrdi, da je zemljišče res kislo. Čeprav nekateri menijo drugače, v resnici ni rastline, ki vam lahko zanesljivo pokaže, da je zemlja kisla. Tudi če so v soseščini gozd, kislo zemljišče in travnik, morate vedeti, da ste zemljo na vrtu dolga leta povsem spreminjali in ni nikakor več podobna naravni, v katero se človek še ni vtikal. Gnojenje z organskimi gnojili, kot sta kompost in gnoj, vedno dviguje pH. Zemljo sicer zakisujemo z nekaterimi mineralnimi gnojili, pa tudi z odvzemom pridelka, odnašanjem vse rastlinske mase z vrta, a visok pH gnoja in komposta sta skoraj vedno močnejša. Zato nikoli ne apnimo kar na pamet, ker je tako nekdo rekel. Zagotovo pa ne apnimo vsako leto.

Vrtnine bolj srečne pri nekoliko zakisani zemlji

Za vrtnine je torej idealen pH med 6 in 7. Pri tem je lahko nekoliko nižji (do 5,5) na peščenih zemljiščih, na težkih tleh pa je ob rezultatih pod 6 že treba ukrepati. Ukrepanje pomeni seveda apnenje, čeprav ni samo kalcijev karbonat (apno) tisti, ki lahko dvigne pH. Ko skušam ljudem razložiti, zakaj apnimo, jih vprašam, zakaj se je v preteklosti apno pravzaprav uporabljalo. Z njim so razkuževali, a ne? Razkuževanje pa pomeni uničevanje mikrobov, mikroorganizmov, ki povzročajo gnitje, smrad, bolezni, lišaje … Že v začetku sem poudarila, kako pomembno je, da so v zemlji čim bolj različni in številčni mikroorganizmi. Teh je veliko več kot škodljivih, razen v izrednih primerih, prav te pa tako in tako običajno povzročimo sami. Za apnom, apneno moko, uničujemo tudi koristne organizme v tleh. Zemljo pravzaprav razkužimo. Res pa je, da pri zelo nizkem pH-ju zemlje, v kislih tleh, organizmi tudi ne delujejo pravilno ali pa jih sploh ni, saj pogoji zanje niso ustrezni. Če ni mikroorganizmov, rastline tudi hranil ne sprejemajo ustrezno ali pa jim niso dostopna.

Izbor pravega pripravka

Da ne bomo pri apnenju pretiravali, uničevali koristnega, ne samo škodljivega, predlagam, da uporabite mleti apnenec. Ta je dosegljiv tudi v manjših pakiranjih, če ga zahtevate. Mleti apnenec je samo mleta, apnenčasta kamnina - v Sloveniji ga je veliko. Ni tako agresiven in nima močnega, hitrega negativnega vpliva na mikrobe v tleh, prav tako pa zemljo rahlja, jo hrani s kalcijem, ta pa je na razpolago tudi rastlinam. Mleti apnenec ima tudi podaljšano delovanje, počasi se razgrajuje in uravnava pH zemljišč nekaj let. Lahko ga uporabimo tudi v večjih količinah. Apno ali apnena moka pa delujeta hitro, lahko bi rekli razdiralno, vendar učinek spet hitro popusti in potrebno je novo apnenje.

Pomembnost analize tal

Samo analiza zemlje lahko pokaže pH tal. Ker pa je ta priporočljiva tudi sicer, pred gnojenjem, vam svetujem, da pred gnojenjem in apnenjem daste v analizo tudi zemljo z vašega vrta. Zemljo za analizo lahko oddate v vseh kmetijsko-gozdarskih zavodih po Sloveniji. Stane okoli 30 evrov, kar resnično ni visok strošek v primerjavi s tem, da lahko z nepravilnim gojenjem in predvsem nepotrebnim apnenjem naredite vaši zemlji veliko škode. Za popravilo te škode je pogosto treba odšteti veliko več.

Kdaj apnimo

Apnimo torej samo, če analiza tal pokaže, da je pH tal nižji od 6. Najbolje je apniti pozimi, ko zemlja počiva. Takrat so mikroorganizmi v zimskem spanju in apno nanje najmanj vpliva. Po drugi strani pa mora med gnojenjem z organskimi gnojili in apnenjem miniti vsaj en mesec. Če ste v zemljo že zadelali gnoj ali uporabili gnojevko, lahko apnite le tako, da mleti apnenec posujete po površini in ga pustite kar tam. Pravzaprav material za apnenje vedno puščamo na površini, da počasi prodre v tla.

Zelo pomembno je vedeti, da nekatere vrtnine ne prenašajo apnenja. Zato gredic, kjer bo naslednje leto rasel krompir, pa tudi rdeča pesa, ne apnimo. Dokazano je namreč, da sta apnenje in krastavost gomoljev povezana. Pravzaprav se je v poskusih apnenje poznalo še tri leta po sajenju.