Vsake toliko bralcem (vrtičkarjem) predstavim kakšno novo vrtnino oziroma rastlino, ki jo lahko gojimo kot vrtnino. Tokrat sem izbrala rastlino, ki jo sama poznam v štirih oblikah, od teh sta dve gojeni vrtnini, ena je vsem poznana cvetlica enoletnica, ena pa tudi vsem poznan plevel. Nisem sicer prepričana, da vsi poznate ime tega plevela, zagotovo pa se ga že videli.
Navadni tolščak na vrtovih mnoge jezi
Rastlina, ki jo lahko označimo kot plevelno vrsto, ima botanično ime navadni tolščak (Portulaca oleracea). Mnoge na vrtovih zelo jezi, saj se rastlina močno razrašča in zavzame veliko površino. Pa vendar ima številne odlične zdravilne lastnosti, ki bi jih lahko izkoristili, namesto da to rastlino jezni uničujemo.
Pri tolščaku kot plevelu je treba paziti le, da redno obtrgavamo mlade rastline, preden zacvetijo. Če ne semeni, ne bo delal težav kot plevel naslednje leto. Cvetovi so zelo drobni, rumenkasti v pazduhah listov, ima pa zelo veliko semena, ki kali kar nekaj let, zato tudi folija ali zastirka ne bosta zadoščali. Če pa spremenimo svoje razmišljanje, da ne gre za plevel, ampak za koristno rastlino, ki jo lahko tudi sušimo in uporabljamo kot čaj pozimi, jeze ne bo.
Okrasna enoletnica za popestritev
Na zelo suhih in sončnih legah nam lahko gredice popestri okrasna enoletnica. Ta pisana enoletnica je moje srce prevzela, ko sem bila stara komaj osem let. Portulaca grandiflora ali okrasni portulak, ki ga spomladi v vrtnarijah lahko kupimo tudi kot sadiko (ali pa kupimo seme in ga posejemo), naredi tudi v najbolj suhih letih lepe pisane blazine. Običajno se tudi sam zaseje naprej, saj naredi, kakor vse njegove sorodnice, veliko semena. Sama sem ga zelo rada pobirala in sejala že kot otrok. Primeren je za zidane škarpe, popestril bo dolgočasne betonske tlakovce, primeren je za grobove, ki jih ne moremo redno obiskovati in zalivati, lep pa je tudi v plitkih okrasnih posodah. Zelo skromna cvetlica ne zahteva veliko nege. Edini njen manko je, da ni primerna za v vazo.
Užitni tolščak in zimski portulak
A verjetno vas najbolj zanimata rastlini, ki ju gojimo kot vrtnini, s podobnim imenom: užitni tolščak (Portulaca sativa), ki ga pridelujemo v poletni vročini, in zimski portulak (Claytonia perfoliata), ki ga sejemo jeseni in brez težav prezimi na vrtu, v rastlinjaku pa ga lahko režemo vso zimo. Že nekaj let ju lahko kupimo tudi v naših semenarnah. Pri obeh gre za nizke, grmičasto rastoče rastline, ki imajo veliko koristnih sestavin. Ker rasteta hitro, sta odlična za manjše vrtove in rastlinjake. Čeprav sta skromni rastlini, hitro prekrijeta površino zemlje, s čimer jo varujeta pred poletno sončno pripeko (letni tolščak) in zimskimi vremenskimi nevšečnostmi (zimski portulak).
Poletni tolščak ima kot dober sosed na vrtu še eno odlično lastnost. Vse kapusnice varuje pred škodljivci, kot so bolhač in škodljive gosenice. Zato ga sejemo kot podsevek, med vrste kapusnic. Enako vlogo ima navadni, vrtni tolščak. Zato ga rastočega med kapusnicami nikar ne pulite.
Za kaj se lahko uporabljata? Oba, vrtni užitni tolščak in zimski portulak (tolščak), se uporabljata kot užitne zelene solatnice. Jemo liste in mlade poganjke.
Užitni tolščak je poletna rastlina, zelo dobro uspeva na vročini in soncu. Ima ovalne, mesnate liste svetlo zelene barve. Njegovi poganjki niso tako plazeči, običajno rastejo nekoliko v višino, kakor poganjki njegove divje različice, navadnega tolščaka. Liste uporabljamo kot dodatek poletnim solatam vseh vrst, imajo prijeten kiselkast okus. Iz njega delajo tudi presne sokove in šejke, lahko ga tudi na hitro prepražimo v voku in jemo kot dodatek poletnim jedem. Prav tako ga dodamo vsem poletnim zelenjavnim juham kot del zelenjavne mešanice v njih ali kot posip, kakor običajno uporabljamo drobnjak ali peteršilj. Verjetno pa je jasno, da je najbolj koristen svež, surov. Njegova bistvena in enkratna lastnost je vsebnost omega-3-maščobnih kislin, ki jih rastlinski svet praktično ne pozna. Največ jih najdemo v ribah. Seveda vsebuje tudi številne vitamine, med katerimi izstopa C-vitamin, tu sta še vitamin E in betakaroten. Moram pa opozoriti, da ga nosečnice ne smejo jesti v prevelikih količinah.
Užitni tolščak vsebuje omega-3-maščobne kisline, zimski je poln vitamina C.
Zimski tolščak pa ima drobne zelene liste, polne vitamina C, in je dodatek zimskim jedem, predvsem solatam in različnim presnim sokovom. Lahko ga jemo tudi kot špinačo. Skratka, za naše zdravje je zelo koristen, saj vsebuje veliko antioksidantov, ki očistijo telo prostih radikalov, katere povzroča stresno življenje. In to velja v enaki meri za navadni tolščak, ki mu radi rečemo plevel, kot za vrtni ali užitni tolščak in tudi za zimsko različico.
Poleg vitamina C, ki je med drugim bistvenega pomena za nastajanje kolagena, užitni toščak in navadni portulak vsebujeta vitamin E, potreben za normalno delovanje telesa. Posebno v poletnem tolščaku najdemo tudi provitamin A, za katerega bodo hvaležni vsi, ki želijo ohraniti zdravo kožo in sluznice. Zlasti pozimi nam pride prav tudi to, da vsebuje številne minerale, kot so železo (za nastajanje hemoglobina, rdečih krvničk), kalij (uravnava vodo v telesu), kalcij (za močne kosti in zobe in za pravilno delovanje celic) in mangan. Poletni tolščak vsebuje tudi sluzi, betakaroten in še marsikaj. Ne boste si zapomnili vsega, tudi sama sem vse to prepisala iz literature, lahko pa mi verjamete, da tolščaki vsebujejo veliko dobrega tako poleti kot pozimi. Mi pa kljub temu njegovo divjo različico veselo pulimo kot nadležen plevel in ga mečemo na kompost.
Dobri prijatelji na gredicah
Užitni oziroma poletni tolščak se dobro razume z jagodami, kolerabico, vso azijsko listnato zelenjavo, torej tudi z rukolo, kitajskim kapusom in pak choiem, redkvico, solato in sladko koruzo. Kot sem že napisala, ga sejemo tudi med vrstice zelja, cvetače in brokolija.
Zimski tolščak kombiniramo prav tako z vsemi azijskimi listnatimi rastlinami, motovilcem, solato in špinačo. Zdaj je še čas, da posejemo zimski tolščak. Ne sejte ga preveč, saj raste skoraj celo zimo. Malo je podoben plevelu kurjim črevcam, ki ga nekateri na vrtu ne marate, a nima nič z njim. Ker pozimi ne cveti, tudi ni možnosti, da bi se vam razširil kot plevel. Celo zimo boste imeli vir zelenih listov, ki nam prav v tem letnem času močno primanjkujejo. Gredica bo prekrita, zelena in zaščitena pred zimskimi tegobami. Ko ga bo preveč, ga lahko shranite kot pesto.
Pesto iz tolščaka
Za pripravo pesta s tolščakom potrebujemo:
- 120 g svežih listov tolščaka (zimski, letni ali navadni, vsi pridejo prav)
- 80 g parmezana (ali kakšnega drugega aromatičnega trdega sira, tudi nanoški bo odličen)
- 2 stroka česna
- 60 g pinjol (niso nujno potrebne, namesto njih lahko vzamemo tudi peščico plodov kapucink ali nekaj drugih oreščkov)
- četrt žličke soli
- 2 ščepca popra
- 5 žlic olivnega olja
Liste tolščaka operemo in dobro osušimo. Parmezan naribamo, česen pa olupimo in stremo. Tolščak, česen, parmezan, pinjole, sol in poper stresemo v električni mešalnik in miksamo toliko časa, da dobimo skoraj gladko kremasto zmes. Med mešanjem postopoma prilivamo olivno olje.
Pripravljen pesto nadevamo v kozarce. Po vrhu ga poravnamo in do vrha kozarca zalijemo z olivnim oljem. Kozarce dobro zapremo, nato pa shranimo v hladilnik.
Pesto uporabljamo za testenine, kot dodatek k popečeni zelenjavi, kot omako za pomakanje ali kot namaz. Če vam je okus namaza premočan, zmešajte pesto z dobrim domačim maslom.