Nasveti Miše Pušenjak: Kaj še lahko sadimo in sejemo septembra

Na zelenjavnem vrtu je največ dela s spravilom pridelka, zdaj tudi že pospravljamo pred zimo, čeprav je v običajnih poletjih še nekoliko zgodaj. Vreme, kot ga imamo, je namreč mnoge vrtnine, predvsem korenovke, prepričalo, da je za njimi v bistvu že zima. To pa pomeni, da bodo pričele cveteti. Pa tudi zgodaj sejana ali presajana endivija in radič lahko zacvetita. Zato letos ne čakajte na velike glave oziroma rozete. Sicer je mnogim vrtičkarjem letos paradižnik že odšel "tja za mavrico", kar pomeni, da je treba iskati zelene vire vitaminov in mineralov, tako da s hitrim rezanjem srednje velikih rozet ne bi smelo biti veliko težav.

Vsem rastlinam je razmnoževanje osnovni cilj. Dvoletne rastline v prvem letu naredijo več listne mase ali pa napolnijo z rezervno hrano koren, v naslednjem letu pa zacvetijo. Običajno je narava to uravnala tako, da je med eno in drugo fazo potreben počitek in tudi nižje temperature. Ko pa temperature tako nihajo, kot so letos, so rastline prevarane. Zato ne čakajte predolgo s spravilom korenja, tudi peteršilja in že omenjenega radiča in endivije. Korenček dobi trdo neokusno sredico, podobno tudi peteršilj in zato sploh ni več uporaben v kulinariki. Tudi rdeča pesa zgubi svojo sladkobo in s tem tudi koristne snovi, prav tako se skladišči slabo. Torej bomo letos spet več vlagali, sušili in zamrzovali. Ne čakajte predolgo.

Zeleni podor

Rastline za zeleni podor so letos dobrodošla pomoč od poletja izmučeni zemlji. Letošnje padavine izmenjaje z ekstremno visokimi temperaturami so pošteno zbile zemljo. Mislim, da vsi to opažate. Če kdaj, je letos nujno, da vsaj gredo ali dve in vsaj četrtino površine v rastlinjakih posejete z rastlinami za zeleno gnojenje. O njih sem že večkrat pisala, zato zdaj samo na kratko, kako te rastline koristijo zemlji. V bistvu je lahko vsaka rastlina, ki jo sejemo in ne odnesemo z zemlje, rastlina za zeleno gnojenje. A za njih je določenih nekaj lastnosti, na prvem mestu veliko rastlinske mase v čim krajšem času in ne previsoka cena semena. Poleg dviga humusa v tleh, kar je osnovna funkcija teh rastlin, namreč lahko naravno rahljajo zemljo, ob pravilni izbiri so še jesenska paša opraševalcem in drugim koristnim žuželkam, nekatere celo zmanjšujejo število škodljivih organizmov v tleh, druge obogatijo tla z dušikom za naslednji posevek. So prezimne, ki pozimi zadržijo neporabljena hranila v plasti korenin naslednjega posevka, neprezimne pa pomrznejo, lažje jih zadelamo v tla. Vendar tudi pomrznjene varujejo prazno zemljo pred erozijo, vetrom in seveda zbijanjem zaradi neugodnega vremena. Prav letos jih zemlja nujno potrebuje. Ne pozabite pa, da so tudi te rastline del kolobarja.

Čeprav bi bilo najlažje posejati samo belo gorjušico in oljno redkev, pa ne gre tako enostavno. Obe sta namreč križnici in s tem v sorodu z zeljem in drugimi kapusnicami. Na srečo so nemški strokovnjaki že pred leti ugotovili, da ima mešanica različnih rastlin najbolj ugoden učinek na zemljo, nima pa neugodnega na kolobar. Lahko si jih izberete sami, se pa tudi za vrtičkarje nekatere mešanice semen že dajo tudi kupiti. Za setev teh rastlin ne prekopavajte zemlje, tudi fino poravnati je ni treba - tako kot to naredimo za setev vrtnin. Samo prerahljajte (če bo to seveda šlo), a upam, da bodo padavine, ki so za zdaj samo napovedane, vendarle omogočile uporabo orodij, ki zemljo samo plitko prerahljajo. Seme posejte dokaj na gosto in potem samo z grabljami zamešajte v tla. Na vrtovih vedno svetujem uporabo neprezimnih rastlin, saj premrznejo in jih je potem lažje zadelati v tla. Nekje do sredine septembra je te mešanice na prostem še povsem smiselno posejati. V rastlinjaku pa lahko to naredite tudi po koncu pridelave paradižnika, to je celo v novembru.

Kaj še sejemo na prostem

Še vedno lahko sejemo in sadimo nekatere vrtnine za jesen, zimo in seveda pomlad. Nekoč je bil september že pravi čas za setev zimskih sort solate, zdaj je to še prezgodaj. Morda proti koncu meseca za vsak primer posejte prve zimske sorte. Samo ob res zgodnji zimi bi bila takšna setev smiselna, verjetno pa jo boste kot berivko pospravili že pred zimo. Za setev letnih sort pa je nekoliko pozno, lahko pa še cel mesec sadite njihove sadike.

Sejemo pa seveda motovilec, ta bo dozorel še v tem letu. Posejana špinača v septembru pa je lahko že jesenski pridelek, včasih pa prezimi. Jeseni jo režite višje, pa bo še en pridelek spomladi.

Še vedno lahko sejete (ne sadite) čebulo za prezimovanje in za mlado čebulo spomladi. Posejana čebula namreč ne zacveti tako kot tista iz čebulčka. Čebulček pa sadimo v sredini oktobra. Končamo pa s sajenjem česna v začetku novembra.

Ponovno lahko sejete mesečno redkvico in rukolo. Rukolo mnogi sejete jeseni, mesečno redkvico pa le malokdo. Pa vendarle pride prav njena svežina tik pred zimo. Njeno sorodnico, črno redkev, pa lahko sejete samo še na toplih legah. Treba je biti nekoliko previden oziroma vedeti, da bo v tako pozni setvi naredila manjše korene. Tudi azijske listnate rastline mnogim popestrijo jesenske obroke. V poletnih setvah ne uspevajo dobro, zdaj pa bodo odlične.

Zdaj še vedno lahko sadite tudi sadike cvetače in brokolija, lahko pa upam, da vam vrtnarji zdaj ponujajo samo sorte s kratko vegetacijo. Jesenska pridelava teh dveh kapusnic je veliko uspešnejša kot pa spomladansko in poletno pridelovanje. Zagotovo še ni pozno za sajenje sadik ali celo setev nadzemne kolerabice. Če niste posejali njene podzemne sorodnice, ki jo pogosteje porabljamo v zimskih juhah, je prava rešitev prav ta vrtnina. Naj povem, da je vijolična sorta veliko mehkejša, odpornejša in lažja za pridelavo. Sama jo toplo priporočam.

Kdor želi čez zimo imeti peteršilj v loncih v zaprtem prostoru, je najbolj smiselno, da ga zdaj poseje vanje. Do pozne jeseni naj bodo lonci kar zunaj, potem pa bo prestavljanje v zaprt prostor veliko bolje prenesel.

Rastlinjakov ne zapirajte

V rastlinjaku je seveda še poletje, zato je tam namakanje še vedno zelo pomembno opravilo. Odvisno od temperature zunaj je tudi število namakanj. Ker je dan že kratek, skoraj vedno zadostuje, da namakate dvakrat na teden z večjo količino vode. Če ste sadili paradižnik dvakrat, je v začetku meseca smiselno odrezati vrhove zgodaj sajenih rastlin, da bodo plodovi na njih dozoreli prej in enakomerneje. Najbolj pomembno pa je, da so rastlinjaki odprti podnevi in ponoči. Mnoge nekoliko hladnejše noči prestrašijo in rastlinjake zvečer zaprejo. Zračna vlaga, ki se ob tem ustvari, je previsoka, zato se pričnejo pojavljati bolezni. Letos je okužba prisotna povsod, zato je še bolj pomembno, da vas ne zamika zapiranje rastlinjakov. Seveda je treba biti previden. Letošnje leto zaznamujejo nevihte in neurja. Takrat pa je rastlinjak treba zapreti.

V rastlinjaku - najbolje pod paradižnik, pa tudi med papriko - posejte motovilec, špinačo in/ali solato. Nekam v kot zagotovo posejte korenček, ki bo tam prezimil, ter peteršilj za zimo in pomlad. V prvem tednu septembra po želji še lahko posejete nizek stročji fižol. Posejete lahko tudi mesečno redkvico in celo črno redkev, če jo imate radi. Ljubitelji rukole, šele zdaj je čas, da jo spet posejete.

Še vedno lahko sadite sadike endivije, letne solate, zelja s kratko vegetacijo, cvetače in brokolija ter nadzemne kolerabice.

Zagotovo pa namenite vsaj četrtino površin rastlinjaka za setev rastlin za zeleno gnojenje. Ker je v rastlinjaku običajno malo križnic, tukaj dajem prednost setvi mešanice bele gorjušice, oljne redkve, in, če pridete do semena, tudi meliorativne redkve. V rastlinjaku je zemlja še bolj obremenjena kot na prostem.