Nasveti Miše Pušenjak: Vsestransko koristen hren lahko pridelate sami

Na srečo se letos pomlad pošteno obira. Zadnja leta so mnogi v tem času že veliko rili ter sadili in sejali na vrtu, kar pa ni dobro. Škodi tako zemlji kakor vrtninam, razen nekaterim izjemam. Opozarjam, da bodite potrpežljivi. Dokler se zemlja dobro ne osuši, se nikamor ne mudi.

Čas hrena

Večina nas to vrtnino povezuje z velikonočnimi prazniki, vendar je hren nezamenljiv spremljevalec čisto vsakega prazničnega obeda. Mnogi se sprašujete, kako priti do ravnih, debelih korenov, kot jih ponujajo v trgovinah. Ni tako težko, kot si morda mislite, če boste to poskusili na vrtu. Na njivah pa zadeva ni enostavna, saj zahteva kar nekaj prilagajanja mehanizacije in tudi fizičnega dela.

Hren ima številne koristne lastnosti, zaradi katerih ga je treba uživati več pozimi, ko je naša hrana težja in bolj mastna. Blaži številne težave, ki jih prinašata zima in mraz. Krepi odpornost dihal, prav tako čisti od mastne hrane zakisano telo. Zato hren jemo ob mastnih jedeh, kot so velikonočne.

Liste (tudi korene) hrena lahko uporabimo tudi za zdravljenje rastlin. Pripravek iz njih preprečuje okužbe in širjenje monilij in sivih plesni. Prav zdaj bi bilo dobro z njim zaliti česen in mlado čebulo na vrtu.

Priprave na sajenje

Najtežje pri hrenu je dobiti začetni sadilni material, saj ga na trgu ni. Hren namreč pridelujemo iz reznic - manjših korenov, ki jih odrežemo s korena stare rastline. Pričnete lahko tudi s kupljenimi koreni, a boste potem pridelek dobili šele naslednje leto. Za začetek vam lahko kdo nekaj reznic (korenin) odstopi, izkoplje, če ima hren na vrtu. Preprosto izkopljite rastlino s korenino in porežite stranske korenine, ki so debele za palec ali nekaj več, dolge pa 30 do 40 cm.

Hren sodi v družino križnic, kar upoštevajte pri izbiri gredice za sajenje. Vsaj štiri leta naj ne bi na njej rasla katera izmed kapusnic (zelje, cvetača, ohrovt) ali drugih križnic, redkev, repa, koleraba. Potrebuje globoko in dobro pripravljeno zemljo z veliko hranili, ne mara pa neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. Odlično se obnese gnojenje s kompostom, ki mora biti povsem preperel. Uporabite ga od 10 do 12 l/m². S kompostom lahko gnojite jeseni ali 14 dni pred sajenjem hrena.

Za naslednja leta toplo priporočam, da so gredice za sajenje pripravljene že jeseni, da bo zemlja primerno rahla. Čez zimo se grude razgradijo, zemlja dovolj sesede, zato ostaja zemlja na gredi dalj časa rahla in odcedna. V težjih zemljiščih priporočam sajenje na gredice. Letos tega verjetno niste naredili, a saj je še čas - hren sadimo komaj aprila. Zemlja naj ima vsaj 10 °C. Če se le da, gredico kar pripravite. Na peščenih zemljiščih je to možno, na težkih seveda ne. Tako bo do takrat, ko se zemlja primerno ogreje, nekaj plevela že vzkalilo in ga boste enostavno in hitro odstranili pred sajenjem reznic. Medvrstna razdalja pri sajenju hrena je 50 do 70 cm, v vrsti ga sadimo 50 cm narazen. Sadimo korenine.

Sajenje

Sadike (reznice) sadimo v aprilu, zemlja naj ima med 10 in 15 °C. Sadimo jih tako, da izkopljemo jarke od 20 do 30 cm globoko. Korenine, sadike, polagamo vodoravno, vse v isto smer. To je pomembno za poletno čiščenje korenov. Korene polagate tako, da bo med koreninami 10 cm razmak. Po končanem polaganju korenov vse skupaj prekrijte z zemljo tako, da bo nastal rahel greben.

Po nekaj dnevih bo hren pognal. Med sezono poskrbite, da bo zemlja ves čas rahla, da imajo rastline dovolj vlage in predvsem da hrena ne bodo poškodovali škodljivci, imajo ga namreč dokaj radi.

Čiščenje korena

Konec junija in v juliju zrastejo listi do 40 cm; ko ima rastlina od pet do sedem listov, se lotimo čiščenja korena. To je nujno, da dobimo potem kot pridelek debelejšo in gladko korenino. Brez tega bo zrasel šop korenin, nobena pa ne bo debela in gladka.

Čiščenje opravimo najlažje tako, da se postavimo za korenino, kjer smo ob sajenju položili zgornji del. Zato morajo biti vse korenine sajene v isto smer. Rastlino dvignemo iz zemlje tako, da ostane v njej samo spodnji del korenine (10 cm). Ne bojte se, nič hudega ne bo, ko to naredite, tudi če po pomoti izpulite celo rastlino. Potem s korenine odstranite čisto vse stranske korenine, tudi najbolj drobne laske, ostane naj samo gladka glavna korenina. Le na spodnjem delu, ki je v zemlji, pustite vse laske in stranske korenine. To najlažje naredite kar z roko. Nato korenino položite vodoravno nazaj in jo dobro osipljite, tudi preko listov, podobno kakor krompir.

Spravilo pridelka

Hren v zemlji prezimi, zato imate jeseni dve možnosti. Najboljša je, da korene izkopavate sproti, kolikor jih potrebujete. Lahko pa oktobra ali novembra v suhem dnevu izkopljete vse in jih hranite na enak način kakor korenje: v hladilnici, v kleti v pesku, žagovini ali listju. Na spodnjem delu, ki ga niste očistili, boste našli dovolj sadik, reznic za naslednje leto, zgornji del, ki ostane gladek, pa uporabite za hrano.

Seveda vsi reznic ne boste dobili. Zato najdite kakšen del vrta, kjer hren ne bo motil. Hren je jeseni dokaj velika rastlina. V zemljo posadite korenine, ki jih kupite. Tudi te posadite vodoravno, okoli 20 cm v globino; čez poletje jih pustite pri miru, samo zalivajte jih. Jeseni ali spomladi jih boste izkopali, odrezali z njih primerno debele stranske korenine in jih sadili za pridelek. Zato je bolje, če vam reznice podari kdo, ki mu raste hren kot divja rastlina, trajnica na vrtu.

Škodljivci

To je vse. Sliši se enostavno, a varstvo hrena pred škodljivci ni tako preprosto. Napadajo ga vsi škodljivci, ki so nevarni tudi zelju in njegovemu sorodstvu. Najbolj zoprn je bolhač, a tudi drugi škodljivci se ga ne ogibajo. Če želite delati na ekološki način, se morate tudi na vrtu držati zakonodaje in uporabiti samo v Sloveniji za hren registrirane pripravke, pa še ekološki morajo biti. In teh je natanko nič. Torej kupiti v trgovini ne morete ničesar. Izmed domačih pa si lahko naredite pripravek iz listov rabarbare ali vratiča. Bolhače močno odvračata mokra, z zelenimi zastirkami prekrita zemlja in vonj po paradižniku in pepelu.