Nasveti Miše Pušenjak: Zelenjavni vrt za začetnike

Nekdaj je bil zelenjavni vrt sestavni del vsake hiše. Pa nas je vse hitrejše življenje nekako odvrnilo od dela na vrtu, v trgovinah tako ali tako vse dobimo prej in ceneje. A zadnja izkušnja malega nevarnega virusa je naše mnenje spet obrnila na glavo. Zato vsi izkušeni vrtičkarji, danes za vas ne bo veliko zanimivega, saj me je sporočilo ene od mladih mamic spodbudilo k temu, da ponovno napišem, kako se lotiti pridelave zelenjave zase in svojo družino.

Najprej poiščemo ustrezen prostor

Za uspešno pridelovanje zelenjave je potrebno samo dvoje - veliko sonca in odcedna tla. Izberemo torej najbolj sončen del ob hiši. Največji sovražnik vseh vrtnin je zastajanje vode - tako poleti, še bolj pa pozimi. Vrta ne smemo zastaviti tam, kjer se pozimi sneg najdalj časa tali in za sabo dolgo časa pušča velike luže ali mlake na gredicah. Ta pogoja morata biti izpolnjena, če želimo na vrtu pridelati dovolj za sprotno preskrbo naše družine s svežo zelenjavo in zelišči.

Pomembno pa se mi v današnjem času zdi tudi, da se zelenjavni vrt ne skrije daleč stran od hiše. Raje izberite tako mesto, da bo vrt čim hitreje dostopen predvsem iz kuhinje. To je pomembno tako poleti, ko bomo sproti nabirali zelišča in zelenjavo ter tako imeli pri roki vedno svež pridelek, še bolj pa pozimi, ko nam lahko sneg in blato preprečita dostop na vrt.

Pri izbiri lokacije upoštevajte tudi ostale dejavnosti, ki se drugače dogajajo na vašem hišnem vrtu. To so domače živali in otroci. Pa tudi posledice kakšne druge aktivnosti niso ravno dobrodošle na gredicah z zelenjavo.

Zelenjavni vrt zahteva nekaj dela

Res je, da si danes lahko delo olajšamo, pa vendarle nekaj pridelamo zase. A popolnoma brez dela seveda ne bo šlo. Če vam primanjkuje časa, potem se raje odločite za delo v visokih gredah. Zahtevajo sicer nekaj organizacije, strošek in seveda delovno akcijo na začetku. A potem nekaj let v bistvu samo spomladi dodamo zemljo, saj se ta vedno poseda. In seveda ves čas sadimo čim več sadik, čem bolj sproti polnimo prazne prostore, pridelek pa prav tako pobiramo redno in sproti. Delo v visokih gredah je enostavno, vendar ne pozabite, zahtevajo pravilno sestavo na začetku in predvsem veliko več vode. Zaradi svoje specifične sestave je poraba vode na visokih gredah precej večja. Zato naj k izbiri lokacije za visoko gredo vpliva tudi prisotnost vode za namakanje.

Druga možnost je rastlinjak. Zagotavlja boljši nadzor nad vremenskimi pogoji, več pridelka celo leto, tudi pozimi lastno zelenjavo. Je pa velik strošek na začetku, da ga postavimo. Tudi zanj velja, da naj bo na sončni legi, a poleti je potrebno poskrbeti tudi za senčenje. Prav tako postavitev rastlinjaka zahteva takojšnjo vzpostavitev namakanja. Ne tolažite se, da bo šlo z zalivalkami. Zalivanje z zalivalkami nikoli ne zadošča, je res velika potrata vode, ob enem pa trpi hrbtenica. Zato naj bo preskrba z vodo del investicije v rastlinjak. Videli pa boste, da se vsak evro povrne v obliki zdravega, visokega pridelka, predvsem pa veselja, da lahko tudi pozimi pridelamo lastno zelenjavo.

Mnogi promovirajo, da je neprekopavanje vrta prav tako nekaj takega, kjer je dela veliko manj. To seveda ni res. Delo z lopato enkrat letno zamenja delo s kompostom. Ta mora biti res pravilno narejen, to pa zahteva bolj umazano in zelo zahtevno delo. Sama menim, da so zemlja, pravilno pognojena in poleti prekrita z zastirko, rastlinjak in visoka greda boljša izbira.

Pripravimo zemljišče

Ko smo izbrali ustrezno lokacijo, pripravimo zemljišče. Delo je najbolje začeti na toplem, za mizo. Najprej si zarišemo, kako velik in kakšne oblike naj bo naš zelenjavni vrt. Naj omenim, da ni nujno, da je zelenjavni vrt kvadratne oblike. Prav lahko je podolgovat, okrogel, čisto ozek, predvsem pa naj ustreza našim potrebam in ne nazadnje tudi estetiki.

Vsekakor ob načrtovani velikosti pomislite na to, koliko časa lahko namenite vrtu. Meni se zdi, da je veliko naših vrtov prevelikih, zahtevajo preveč dela oziroma časa, na njih pa se vrtnin pridela toliko, da jih kar nekaj konča tudi na kompostu. Začnite z manjšim vrtom, pustite pa si možnost, da bi nekoč vrt po potrebi povečali.

Gredice na vrtu

Gredice naj bodo stalne, široke največ 1,2 metra, dolžina pa je odvisna od oblike, ki ste jo izbrali za vaš vrt. Pomembno je le, da so vsaj z ene smeri zelenjadnice vedno dostopne s poti. Stalna gredica pomeni, da so poti med njimi vedno na istem mestu. Res je obdelava zemlje nekoliko težja, posebej če si pomagamo z manjšimi vrtnimi stroji (frezami). A vsako leto nove potke pomenijo na drugem mestu zbito zemljo, v nekaj letih imamo težave s tem po celem vrtu. Stalne potke pomenijo tudi to, da ima voda ob večjih padavinah kam odtekati (odteče po poteh), korenine rastlin pa tako ne stojijo v vodi. Planiranje vrstenja, kolobarja vrtnin je tudi veliko lažje. Saj se težko odločimo, kje je bila lani greda končana, do kje je rasla katera vrtnina, če vsako leto jeseni vrt v celoti preorjemo, prefrezamo, potem pa potke delamo vedno znova po potrebi.

Na vrtu predvidimo tudi prostor za trajnice, razmislimo pa tudi o rastlinjaku in žičnici za visok fižol.

Analiza zemlje

Svetujem, da pred začetkom vrtnarjenja preverite, kako je izbrana površina oziroma zemlja na njej založena z rastlinam dostopnimi hranili. Najenostavneje je vzorec vzeti s posebno sondo. To vam posodijo tudi v laboratorijih, kjer opravljajo take analize. Te laboratorije imajo skoraj vsi kmetijski zavodi in Kmetijski inštitut Slovenije. Vzorec vzamemo vsaj z desetih mest enakomerno po celi površini. Zemljo dajemo v vedro ali primerno posodo. Ob koncu zemljo dobro premešamo. V laboratorij odnesemo označeno vrečko s približno enim kilogramom zemlje. Zaprosimo za osnovno analizo z dodatno analizo humusa v tleh in seveda tudi za nasvet, kako je na takem vrtu potrebno gnojiti.

Odlična pionirska rastlina je bela gorjušica

Ko smo vzeli vzorec zemlje, lahko takoj nadaljujemo delo. Če je le možno, si pred setvijo in sajenjem vrtnin vzamemo še nekaj časa. Če je izvedljivo, na sveže pripravljeno zemljo najprej posejte rastline, ki bodo deviško zemljo prerahljale, deloma tudi odgnale nezaželene prebivalce, ki jih do zdaj niste motili. Nekaj rastlin je, ki tla odlično pripravijo in prezračijo za naslednje rastline. Pogosto se v prekopani travi najdejo tudi strune, saj v travno rušo samice najraje odlagajo jajčeca. Prav zato je bela gorjušica najbolj primerna pionirska rastlina. Rastline tik pred cvetenjem pokosimo, jih razrežemo, kar povsem enostavno naredimo z vrtno kosilnico. Nato jih zadelamo v zgornji sloj tal in površino zalijemo.

Če imate kakšno folijo ali agrokopreno že pri hiši, lahko vse skupaj za 14 dni še pokrijemo, ni pa nujno. V tem času razrezane in namočene rastline opravijo še razkuževalno funkcijo in naša zemlja je pripravljena na sajenje. Res pa je, da sta za to potrebna vsaj dva meseca.

V zadnjih nekaj letih je bilo dokazano, da mešanica vsaj petih rastlin ne vpliva negativno na kolobar. Torej je bolj smiselno posejati tako mešanico. Okrog 30 odstotkov naj bo bele gorjušice, 20 odstotkov oljne redkev (če pa vam kakšen kmet podari seme meliorativne redkve, še toliko boljše, potem naj bo 10 odstotkov oljne in 10 odstotkov meliorativke). Ostale rastline pa naj bodo sončnice, facelije, ajda, nekaj krmnega graha in nekaj boba, lahko pa tudi jare grašice. Taka mešanica bo vaš vrt odlično pripravila na nove, zahtevne in razvajene prebivalce, vrtnine.

Čeprav si seveda želite hitrega pridelka, se zavedajte, da na vrtu nikoli ne hitimo. Tudi takšne pionirske rastline bodo pripomogle, da bo kasneje pridelek na vrtu več let bolj zdrav.

Kaj sejemo zdaj

Če pa ste oblikovali vrt tam, kjer je nekoč bil, potem ni ovir, da dela ne bi pričeli. Za setve na prosto je zdaj premokro in prehladno. Ko pa se posuši, posejte grah in bob, s setvijo se že mudi. Sadite pa lahko tudi že čebulček in seveda čim prej jari česen. To pa je na prostem trenutno vse za sejanje vsaj za naslednja dva tedna.

V rastlinjaku pa delamo vse to in seveda še veliko več. Lahko posejete motovilec, špinačo in rukolo, seveda če jih imate radi in si jih želite. Presajate pa lahko sadike solate, zgodnjega zelja, zgodnje cvetače in brokolija. Prav tako lahko ljubitelji pora posadite prve sadike pore. Tudi prvi korenček in peteršilj lahko posejete v rastlinjak. Tam seveda vzgajamo tudi sadike.

Za sadike pa zdaj lahko sejete skoraj vse zelenjadnice, počakajte še z kumarami, bučkami, lubenicami, melonami, čajoto in drugimi bučnicami. Prav tako lahko sejete različna zelišča in cvetlice.