Miša Pušenjak
Čeprav je zunaj končno prava zima, je že čas, da razmislimo o tem, kaj bomo letos sadili in sejali na vrtu. Vedno zagovarjam, da naj bo večina zelenjadnic, ki jih uživamo med letom, tistih, ki so jih uživale že naše babice. Še vedno sem prepričana, da jih zna naše telo najbolj koristno porabiti. Vendar to ne pomeni, da ne bi pokusili nekaj novega. Ena od zanimivih plodovk, ki so me že pred leti navdušile, je andska jagoda. Seme že nekaj let dobimo tudi pri nas. Čeprav jo v ZDA, kjer je zelo priljubljena, največkrat sejejo kar direktno, na stalno mesto, je bolje, da vzgojimo sadike. Andsko jagodo sejemo nekje konec februarja, v začetku marca
Andska jagoda, tako kot večina razhudnikov, izvira iz Južne Amerike. Njeno botanično ime je Physalis peruviana, a teh užitnih Physalisov je lahko več. Imajo različna imena: andska jabolka, volčje jabolko … Američani imajo veliko sort, od zelo visokih (tudi do dva metra dosežejo) do grmičastih, ki jih najpogosteje sejemo pri nas. Kakšna rastlina je to? To so po naše lampijončki. Poznate jih z okrasnega vrta, kjer lepi oranžni lampijončki krasijo marsikateri zimski šopek. Jaz jih obožujem. Tudi oranžne jagode v njih naj bi bile užitne, a niso vedno.
Vrtna andska jagoda naredi sprva zelene, potem pa povsem suhe lampijončke - po tej lastnosti se takoj loči od okrasnih vrst. V njih pa najdemo bunkice, kroglice, jagode različnih barv. Najpogosteje so to oranžne, a so lahko tudi bledo zelene, rumene, celo rdeče. Imajo zanimiv, tropski okus, nekateri pravijo, da spominja na melone, drugi, da na mešanico okusa paradižnika in melone; zame je okus tropski, osvežilen in čisto samosvoj - po andski jagodi.
Vzgoja sadik
V njeni domovini jo vzgajajo z direktno setvijo na prosto, zato boste na spletu pogosto našli ta podatek. A tam je dolgo toplo, zato si to lahko privoščijo. Pri nas je bolje, da vzgojimo sadike. Potrebujejo približno toliko časa, da so primerne za presajanje kot paprika in feferoni. Zato jih sejemo nekje od sredine februarja. Če nimate ogrevanega rastlinjaka in bodo rasle na oknih, je bolje setev premakniti še za teden ali dva. Potem bodo zgodaj rodile, prvih plodov lahko veselimo v sredini julija. Kasneje se na vrtu rade same zasejejo, če v preteklem letu plodov niste dosledno pobirali, a boljše, rodnejše so iz vzgojenih sadik. Ker pa pikiranja ne prenašajo najbolje, jih posejemo v lončke tako, da tam ostanejo. Uporabimo lončke s premerom od pet do osem centimetrov (enake velikosti kot za papriko in feferone). V vsak lonček posejemo do dve semenki. Naj vas ne zamika sejati več, saj kasneje pogosto naredijo zelo velike grme. Zakaj pa ne morem reči kaj bolj natančno? Ker se pri nas prodaja seme vrste andska jagoda, ne pa sorte. Šele sorta oziroma ime sorte pove natančno, kako bo rastlina videti. Ponudnik semena ni obvezan, da kupi vsako leto isto seme. Zato bodo rastline iz leta v leto nekoliko drugačne.
Seme prekrijemo s tanko plastjo zemlje ali pa sploh ne. Andska jagoda raje kali čisto na svetlem. Se spomnite zadnjega članka o svetlokalilkah? Za vznik postavimo setev res na toplo, vsekakor pa na svetlo, saj je andska jagoda toplotno zahtevna rastlina. Okoli 25 do 27 °C naj bo ob kaljenju. Kasneje jo damo v enake pogoje kot papriko, pri vzgoji sadik naj bo torej okoli 20 °C. Kali od osem do deset dni. Kot že rečeno, ne pikiramo. Še ena zanimivost semena andske jagode je ta, da bolje kali eno leto staro seme. Zato je bolje sejati seme, ki ste ga pobrali pred dvema letoma.
Poletna nega
Na prosto andsko jagodo presajamo nekje po 15. maju. Potem bo zgodaj cvetela. Če sadite prezgodaj v hladno zemljo, prvi cvetovi pomrznejo, propadejo, rastline pa zrastejo izredno velike in goste zelene poganjke brez cvetov. Naj poudarim, da pomrznjenih cvetov ne vidite, so pa že zelo zgodaj v rastnih vršičkih. A rastlina brez cvetov seveda bujno raste. Enako velja pa vse razhudnike, tudi paradižnik, papriko in predvsem pa jajčevec. Vsaka temperatura pod 15 °C, tudi za kratek čas, je lahko usodna, da boste plodove pobirali tudi več kot mesec dni kasneje.
Na prosto jo presajamo po 15. maju
Ko se torej dovolj ogreje, jo presadimo na stalno mesto. Andska jagoda potrebuje precej vode, zato je najbolje ob presajanju zalivati jamice, ko presajanje končamo, pa obvezno še celo gredo, ne samo vrst ali rastlin. Sadimo jih na 50 centimetrov razdalje v vrsti in vsaj 40 centimetrov v vrsti. Ker je toplotno zelo zahtevna, se bo bolje počutila v rastlinjaku, a tam jo na žalost zelo rada napade pršica, nanjo je treba biti zelo pozoren. Zato je odločitev za sajenje na prostem vseeno boljša. Potrebuje ogromno sonca, tega ne pozabite, zato jo sadite na najbolj sončne lege vrta. Kolobar je potreben, kot razhudnik seveda je sorodnik paradižnika, paprike, jajčevca in krompirja. A zadošča dvoletni razmik med sajenji. Prav tako vam bo hvaležna za gnojenje s hlevskim gnojem jeseni (do 2 l/m²) ali s kompostom (največ 6-8 l/m²). Ker je sama po sebi zelo raščava rastlina, naj vas ne premami, da bi gojili preveč.
Po sajenju zemljišče okoli nje takoj prekrijemo z zastirko, da bo zemlja vedno hladna in vlažna. Potem boste od konca junija naprej celo poletje obirali sladke jagode zelo zanimivega, a dobrega okusa. Plodovi so zreli, ko se lampijonček okoli njih popolnoma posuši, plod pa je rahlo mehek. Prej je brez okusa, zato ne bodite nestrpni. Odlične so kar sveže ob televiziji ali ob pogovoru pri mizi namesto sladkih ali slanih prigrizkov. Imajo namreč izredno nizko kalorično vrednost pa kar nekaj koristnih snovi za naše zdravje. Lahko pa jih tudi vkuhavamo, odlični so tako kompoti kakor marmelade.
Čas za načrtovanje
Ker dela zunaj še ni veliko, raje svojo željo po vrtnarjenju zadovoljite na papirju. Čas je za načrtovanje novih setev in sajenja v naslednjem letu. Poglejte si literaturo, preverite, katere vrtnine so si med seboj v sorodu in ne smejo priti na isto mesto vsaj dve leti. Čas je pa tudi, da razmislite o čem novem na vrtu. Sama sicer menim, da mora biti glavnina vsega, kar jemo, domačega izvora. Jabolko je veliko boljše od aronije, kumara od mehiške kumare. Naša telesa morajo namreč hrano poznati in jo znati uporabiti, drugače gre veliko koristnega stran. A to ne pomeni, da nima smisla telesa seznanjati tudi z novimi jedmi. Tudi med vrtninami jih je kar nekaj v zadnjih letih prišlo v naše kraje. Med njimi sta tudi andska jagoda in perujsko volčje jabolko. Poskusite, sama sem nad tropskim svežim okusom teh sadežev navdušena.
Kaj še delamo zdaj
V rastlinjakih več sonca in višje temperature že povzročajo težave. Solata je začela gniti. Prvi nasvet je ta, da prav vsak dan popolnoma odprete rastlinjak za vsaj uro ali dve, da ga prezračite in predvsem preženete zračno vlago. Predlagam tudi, da v trgovinah poiščete pripravke na osnovi mikroorganizmov, glivic Gliocladium catenulatum (Clonostachys rosea) ali Pythium oligandrum, lahko pa tudi bakterije Bacillus amyloliquefaciens. Po navodilih razredčite z vodo in zalijte vse solatnice. Ker ne gre za kemijsko snov, ampak za naravne mikroorganizme, lahko zalijete brez skrbi tudi motovilec in špinačo. Nekateri že sadite nove sadike solate, med njih brez skrbi posejte tudi mesečno redkvico ali rukolo. Prav tako lahko, a samo v rastlinjaku, posejete tudi prvo seme peteršilja in korenčka.
Tudi grah in bob že sejemo v rastlinjake direktno, na stalno mesto ali v lončke, kasneje pa boste sadike presadili na prosto. V tednu pred nami lahko najbolj nestrpni končno posejete predvsem čilije in feferone, s papriko pa počakajte še kakšen teden ali dva. Prav tako posejte zeleno. Oboje seveda sejemo v lončke, da bomo vzgojili sadike.
Sajenje česna: da ali ne?
Kljub občasnemu soncu je še vedno precej hladno. Tam, kjer se je zemlja dovolj osušila, lahko posadite stročke česna, če ste pozabili to narediti jeseni. Seveda lahko sadite tudi prezimne sorte česna, a vedite, da bo pridelek že nižji. Ker je bila lanska sezona nekoliko težja za pridelovanje česna, svetujem, da stročke namočite v raztopino pripravka, ki vsebuje glivice, pri nas je na tržišču glivica Gliocladium catenulatum ali Bacillus amyloliquefaciens. Oba mikroorganizma, prvi je glivica, drugi pa bakterija sta ekološka pripravka, ki preprečujeta razvoj talnih glivic, ki povzročajo gnitja korenin in čebulic. Lahko pa se odločite tudi za uporabo žajbljevega čaja ali čaja in kamilic. Sama priporočam tudi, da poleg glivic stročke namočite tudi v pripravke, ki vsebujejo morske alge. Ti pospešujejo razvoj korenin, rastlinam pomagajo tudi v hladnejšem vremenu.
V trgovinah lahko že kupite tudi čebulček. Že zdaj je nagnan. Je pa res, da je videti dokaj zdrav in predvsem ni prevelik. Zato ga prav tako lahko že sadite. Prav tako kakor pri česnu predlagam, da ga pred sajenjem namočite v raztopino zgoraj opisanih pripravkov. Če ga še ne boste sadili, pa vam predlagam, da ga najprej daste iz vrečk in razgrnete nekje, kjer je zrak suh in predvsem zelo hladen. Tako boste preprečili razvoj glivičnih in bakterijskih bolezni.
