Miša Pušenjak
Naravni pripravki so narejeni seveda iz naravnih sestavin. Vsebujejo določene snovi učinkovine, ki lahko krepčajo rastline, da se same ubranijo težav, lahko pa tudi neposredno napadejo in uničijo bolezni ali škodljivce. Tudi pri uporabi naravnih pripravkov, kot je žajbljev čaj, čaj hrenovih listov, vratičev ali rabarbarin insekticid, moramo biti zelo previdni in zmerni. Uporabimo jih le takrat, ko je to nujno potrebno, saj so to zelo močne substance, ki škodujejo tudi koristnemu, ne samo škodljivemu delu živega sveta. Učinkovine so koristne snovi, ki se skrivajo v različnih rastlinskih delih. Vendar jih ne moremo kar tako podrgniti po rastlinah, da bi delovale. Zato jih moramo seveda nekako spraviti v vodo, da lahko potem z njimi tretiramo rastline ali tla okoli njih. To naredimo na več načinov. Vsak je pravilen, zato naj vas ne moti, da boste v različnih zapisih našli različne recepte. V literaturi sem našla tudi več imen za te pripravke, sama sem se odločila za naslednje. Treba pa je vedeti, da so te učinkovine nestabilne, ko niso več v rastlinskih delih. Zato je nujno pripravke pripravljati sproti in jih tudi takoj uporabiti.
Čaj
Čaj naredimo enako, kakor kuhamo čaje za sebe. Narezana sveža ali posušena zelišča prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in počakamo 10 do 15 minut. Odcedimo in počakamo, da se tekočina popolnoma ohladi. Z ohlajeno tekočino poškropimo po rastlinah. Pripravljamo sproti, hranjenje ni smiselno, saj večina učinkovine izhlapi ali se razgradi. Sama uporabim pest rastlinskih delov na liter vode.
Mrzel izvleček
Mrzel izvleček naredimo tako, da zelišča prelijemo z mrzlo vodo in pustimo stati 24 do 48 ur. Posodo z namočenimi zelišči postavimo v hladen prostor. Tekočina se ne sme začeti peniti. Nato precedimo in uporabimo. Posoda mora biti plastična ali steklena, kovinske posode ne uporabljamo, saj lahko izniči večji del učinkovin rastlin. Če je le možnost, uporabimo vodo iz domačega vodnjaka ali potoka. Če imate na razpolago samo vodovodno vodo, naj bo ta res postana. Vsebuje namreč kar nekaj kemičnih snovi, ki lahko v kemični reakciji prav tako vežejo in uničijo delovanje koristnih učinkovin v zeliščih. Pri uporabi postane vode zadnjih nekaj decilitrov vode iz posode ne uporabimo.
Vsak skok temperature navzgor ali navzdol je za rastline stres.
Brozga
Brozgo naredimo tako, da po receptu predpisano količino zelišč 24 ur namakamo v vodi, nato pol ure prekuhamo na počasnem ognju, ohladimo in precedimo. Tudi pri brozgi velja, da za namakanje ne uporabimo kovinske posode, za kuhanje jo seveda moramo.
Prevrelka
Prevrelko naredimo tako, da izbrana zelišča prelijemo z vodo in postavimo na toplo mesto. Vsak dan vse skupaj premešamo. Če dodamo nekaj baldrijana ali kamilic, omilimo neprijeten vonj, ki se ob vrenju sprošča. Ko se tekočina preneha peniti, ostanki zelišč pa potonejo na dno, je pripravek narejen. Precedimo in skoraj vedno pred uporabo zredčimo. Večino prevrelk lahko shranimo v temnih stekleničkah v temnem in hladnem prostoru mesec ali dva. Pravzaprav lahko daljši čas hranimo edino prevrelke.
Krepimo rastline s pripravki, ki vsebujejo alge, aminokisline ali rastlinske izvlečke.
Ekstrakt
Liste in druge rastlinske dele namočimo v vodi, precedimo in stisnemo ali damo v sokovnik. Tekočino uporabimo po navodilih.
Na kakšen način bomo naredili pripravke, je odvisno od izbire vsakega posameznika. Ne glede na način priprave pripravki delujejo tako, kot je zanje opisano. Najmočnejša je gotovo prevrelka, potem pa po vrsti brozga, hladen izvleček in čaj.
Pripravke pripravljamo iz svežih ali suhih zelišč. Tako si lahko zelišča naberemo v najbolj ugodnem času, posušimo in uporabljamo v celi rastni sezoni. Seveda damo suhih zelišč nekaj manj kakor svežih.
Pomembno pa je, da pripravkov nikoli ne delamo v kovinskih posodah ali sodih, vedno vzamemo plastične ali steklene posode. Tudi voda naj bo vsaj postana, zaželena pa je deževnica. Primerna je tudi voda iz domačih vodnjakov. Prav tako je pomembno, da pripravke vedno uporabljamo zelo pozno zvečer, saj svetloba in predvsem sončni žarki učinkovine hitro razgradijo. Zato je jutranja uporaba manj učinkovita, saj pripravki delujejo manj časa. Prav tako morajo biti temperature nad 10 °C in zagotovo pod 30 °C. Prav včeraj sem pri vožnji s terena opazila nekoga, ki je ob 15. uri pri temperaturi nad 30 °C škropil paradižnik. Pri teh temperaturah ne delujejo niti kemični pripravki, kaj šele naravni.
Uši letos pokazale, kako hitro se lahko razmnožujejo
Letos so škodljivci res na prvem mestu težav na vrtovih, a jim že sledijo tudi bolezni. Škodljivce vedno zatiramo, ko se že pojavijo. Z naravnimi pripravki jih je treba zatirati na začetku, ne pa šele takrat, ko se že močno razmnožijo. Zato svoje rastline redno, vsak dan preglejte. Ko opazite prve mravlje, je vedno znak za alarm. To velja prav gotovo za fižol, za bučke in papriko. V rastlinjaku imejte nastavljene rumene lepljive plošče pri vhodu, oziroma pri odprtinah za zračenje, ko na njih opazite prve bele metuljčke - rastlinjakove ščitkarje, ukrepajte. Kasneje z naravnimi pripravki ne boste več uspešni.
Insekticidno delovanje imajo pripravki iz rabarbare, pelina, vratiča in pripravek iz sode bikarbone, ki jim za boljše delovanje dodajte čili (ali v prahu ali tekoč). Pripravki, včasih kombinirani, včasih samostojni, delujejo skoraj na vse škodljivce, a običajno je treba poškropiti večkrat zapored v tri do pet dnevnem presledku. Vedno namakamo samo eno rastlino, potem pa brozgo, ki smo jo naredili lahko zmešamo skupaj. Torej posebej namakamo rabarbaro, posebej naredimo pelinov čaj, na koncu pa vodo kombiniramo in škropimo. Razen prevrelke pripravkov ne moremo hraniti in jih uporabljamo sproti.
Če me vprašate, ali sem pozabila koprive, naj povem, da jih nisem. Koprive so odlične za preprečevanje raznih težav, krepijo rastline, naredijo liste manj privlačne za škodljivce, za uničevanje le-teh pa običajno niso dovolj močne. Torej koprive si naberemo, posušimo tik pred cvetenjem, uporabljamo kot krepčilno sredstvo, ob napadu škodljivcev pa raje posezite po močnejših rastlinah.
Prav zdaj vam svetujem, da s pripravkom iz pelina poškropite prav vse kapusnice, ponovite pa še naslednji teden. Začel se je namreč nalet kapusove hržice, ki uničuje rastne vršičke kapusnic. Sicer pa vas ni treba opozarjati, saj so tudi drugi škodljivci na kapusnicah letos ves čas aktivni.
Krompirjeva plesen
Ja, žal je tudi ta bolezen, ki je edina res smrtonosna za naš posevek, že pošteno na delu. Pred nami pa je še vedno nestabilno vreme, ki zagotavlja ugodne pogoje za razvoj te bolezni. Kaj lahko naredimo?
Veliko stvari moramo narediti že pred sajenjem, zato je zdaj prepozno. Ne pozabite, da so rastline brez vode tudi lačne. Zato jih je nujno redno in pošteno namakati. Naj vas oblačno vreme ne zavede, da imajo rastline dovolj vode. Če pa so lačne, tudi odpornosti nimajo.
Na drugem mestu je krompir. Že nekaj let opozarjam, da ne sme biti v bližini paradižnika. Včasih to sicer ni mogoče. V tem primeru pa res pazite, da vse opravke pri paradižniku naredite najprej in se šele potem prestavite na krompir. Plesen namreč zelo hitro s krompirja prenesete na paradižnik.
Pri nas vedno več ljudi meni, da odstranjevanje zalistnikov ni potrebno. To je seveda napačno. Naše gojene sorte nimajo dovolj moči, da bi nahranile več vrhov rastline. Potem seveda pade odpornost in bolezen je veliko hitreje tu. Seveda pa je treba vedeti, da zalistnike odstranjujemo v najbolj vročem in suhem delu dneva, ne zjutraj, ko so rastline še vlažne od rose. Nekateri še vedno zapirate rastlinjake ponoči. Tega ne delajte. Dovolj dolgo omočen list zjutraj namreč pomeni, da se bo okužba z glivico lahko razmnožila na vaših rastlinah. Že moj profesor na fakulteti je v času, ko so bila kemična sredstva za varstvo rastlin najbolj v modi in opevana, rekel, da je ventilator (zračenje, sušenje listov) najboljše škropivo.
Krepimo in zdravimo
Rastline okrepimo še tako, da koreninam omogočimo optimalno delovanje, to pa pomeni poleg namakanja tudi zastiranje tal. Dokler traja stresno vreme, vsak skok temperature navzgor ali navzdol je za rastline stres, krepimo rastline s pripravki, ki vsebujejo alge, aminokisline ali rastlinske izvlečke. Med domačimi pripravki pa so to pripravki iz regrata ali ognjiča.
Če pa se bolezen pojavi, si pomagamo najprej z bakrenimi pripravki, potem pa tudi domačimi čaji, kot je žajbljev, timijanov ali kamilični čas, pa tudi pripravki iz lukovk. Prav zdaj pobiramo česen. Če so listi zdravi, vedno pa se najde tudi nekaj ne povsem zdravih čebulic, jih shranite, posušite in iz njih prav tako lahko naredite dober, učinkovit, vendar preventiven pripravek. Tudi pripravek iz sode bikarbone lahko varuje, ne pa zdravi, naš pridelek.
