Nasveti Miše Pušenjak: Paradižnik ima rad "toplo glavo in hladne noge"

Plodovke, s kraljem paradižnikom, so pomemben del zelenjavnega vrta. Ne sodijo pa med enostavne vrtnine za pridelovanje in mnogi imajo z njimi občasno težave. Paradižnik pa je postal tako priljubljen, da mnogi celotno sezono ocenjujejo po tem, kako dobro jim je uspel. Tudi plodovke se da pridelati ekološko, a ker so zahtevne, je nujno izpolniti nekaj njihovih zahtev.

Med plodovke uvrščamo zelenjadnice iz dveh botaničnih družin: razhudniki in bučevke. Rastline iz obeh družin si sicer niso v sorodu, imajo pa podobne zahteve. Potrebujejo veliko sonca in toplote, hvaležne so za gnojenje z organskimi gnojili, imajo daljšo oziroma dolgo rastno dobo.

Rastlinjak

Na prostem pridelujemo predvsem buče, jajčevec in papriko, tudi ponekod v notranjosti Slovenije se lotevajo pridelave lubenic in melon. Na slovenskih vrtovih je paradižnika na prostem še vedno veliko. Za zanesljivo pridelavo z manj pretresov pa vsem, ki vam paradižnik pomeni najpomembnejši pridelek poleti, svetujem postavitev rastlinjaka. To je tudi moj prvi nasvet, kako se lotiti pridelave na ekološki način. Rastlinjak namreč odstrani največjo grožnjo za plodovke, to je dalj časa omočen list. Seveda pa je nujno, da tudi v rastlinjaku delamo pravilno.

Kolobar

Na prvem mestu je kolobarjenje. V Sloveniji vlada prepričanje, da kolobarja paradižnik ne potrebuje. Pa je popolnoma napačno. Prav vse rastline, paradižnik ni izjema, zahtevajo krajši ali daljši presledek med pridelovanjem na isti površini. Za nekatere je to težko, posebej v rastlinjaku, saj v njem poleti dobro uspevajo samo plodovke. Še preden se odločite za nabavo in postavitev rastlinjaka, razmislite o tem, kaj boste v njem sadili poleg paradižnika in bučevk poleti.

Svetujem, da na polovici rastlinjaka pridelujete paradižnik, posadite predvsem domače sorte in seveda najbolj priljubljeno slovensko sorto med vrtičkarji volovsko srce. Na drugi polovici pa naj rastejo poleg kumar še druge vrtnine, kot je nizek stročji fižol, blitva, kapusnice, peteršilj ... Predlagam pridelavo stročnic, ki imajo rade vročino. Ljubitelji stročja boste posejali dolgo vigno. Ta rastlina zraste približno enako visoko kot paradižnik, po rasti je podobna fižolu, naredi pa do pol metra dolge, užitne stroke, ki jih uživamo kakor stročji fižol.

Ljubitelji mladega zrnja boste posejali fižol lima. Je skoraj enak kot navaden fižol, ki pa v rastlinjaku poleti ne uspeva najbolje. Prevroče mu je. Fižol lima zelo lepo cveti in to v najbolj vročem delu poletja. V strokih pa najdemo zelo velika, ploščata zrna, ki jih uživamo mlada ali pa seveda suha.

Med nizkimi stročnicami, ki so prav tako hvaležne za suh in topel zrak v rastlinjakih, sta leča in čičerika. Poleg vročine navajenih stročnic bo v poletni vročini v rastlinjaku uspevala še okra. Naslednje leto zamenjamo polovici in imamo dvoletni kolobar.

Seveda pa velja, da morate kolobariti tudi na prostem. Bučevke si želijo vsaj dvoletni premor (triletni kolobar), razhudniki pa so povsem zadovoljni, če so na isti gredici vsako drugo leto.

Gnojenje

Plodovke gnojimo z gnojem, vendar ne pretiravamo, da ne bo težav s pomanjkanjem kalcija ali preveč kalija. Uporabimo dva in pol litra dobro odležanega hlevskega gnoja na kvadratni meter ali pa deset litrov domačega komposta, lahko pa pognojimo tudi s kupljenimi organskimi gnojili. V rastlinjaku naj bodo te količine še manjše.

Svetujem, da dodamo vsaj 20 dag/10 m² kalijevega sulfata. Za kaj več pa bi morala imeti analizo zemlje. V rastlinjakih in tudi na prostem namreč pogosto vidim, da manjka kalija, ne samo kalcija. Ker ljudje uporabljajo različne načine, da se izognejo težavam s kalcijem, prične primanjkovati kalija oziroma je dostop kalija v rastline onemogočen.

Tudi gnojenje s kalijem sodi med ukrepe varstva rastlin. Kalij je namreč hranilo, ki rastlinam dviguje odpornost; če ga primanjkuje, se same težko branijo pred boleznimi. Poleg tega je kalij hranilo, ki pomaga rastlinam razpolagati z vodo, po domače - so manj žejne. Žejne rastline pa so tudi lačne. In ne nazadnje, samo pravilno preskrbljene rastline so tudi okusne. Kalij je hranilo, ki je nujno potrebno pri tvorjenju sladkorjev, ti pa določajo okus plodov.

Večina rastlinjakov, ki jih vidim, je pregnojenih, saj ljudje v želji po visokem pridelku gnojijo preveč in prepogosto. Zato se v nekaj letih pričnejo pojavljati težave.

V poletni vročini, najkasneje pri drugem nastavku cvetov, pa je nujno gnojenje s kalcijem, in sicer preko listov - foliarno, saj se preko koreninskega sistema kalcij slabo premika po rastlini, posledica so črne lise na dnu plodov.

Da bo težav manj

V rastlinjaku je zelo priporočljivo zastiranje tal s folijo. Folija preprečuje izhlapevanje vode in s tem znižuje vlago v zraku, posebej v rastlinjakih. Seveda pa s pomočjo folije najlažje nadzorujemo tudi plevele. Med folijami naj bo dovolj prostora za normalno gibanje in ustrezno spravilo pridelka. Če ob pobiranju pridelka lomimo rastline zaradi preozkega prehoda med vrstami, s tem ustvarjamo ugodnejše pogoje za napade glivičnih pa tudi bakterijskih obolenj.

Vendar je prekrivanje tal (zastirka) zelo priporočljivo tudi na prostem. Plodovke so res ljubiteljice sonca in toplote, a zanje velja, da imajo rade toplo glavo in hladne noge. Pripekanje sonca na korenine (prevroča zemlja) ustavi delovanje mikroorganizmov v tleh, posledično pa se ustavi tudi delo korenin. To pa pomeni nepravilno prehrano in ponovno, ob prvih hladnejši dnevih in padavinah, tudi bolezen.

Folija je v rastlinjakih najbolj primerna zato, ker voda izhlapeva tudi iz zemlje, v rastlinjakih pa se vlaga počasneje umika z listov. Danes lahko vsaj v naših koncih v nekaterih zadrugah dobite biorazgradljivo folijo, kar me zelo veseli. Vsekakor lahko namesto folije vedno uporabimo pokošeno travo z zelenice, kar svežo pokošeno prinesite na gredice. Tako tudi rahlo pognojite, saj je v sokovih pokošene trave še vedno tudi nekaj hranil. Sveža trava hitro razpade in deloma pognoji posevek.

Poleg trave uporabljamo še slamo, miskant je v zadnjih letih zelo pogost in se res dobro obnese. Najbolje pa se obnese ovčja volna. Vendar vedite, zastirka vedno pomeni tudi redno namakanje, ne zalivanje. Plodovke imajo velike potrebe po vodi, z zalivalkami je ne morete prinesti dovolj. Še enkrat poudarjam: žejne rastline so tudi lačne, saj rastline sprejemajo hranila v vodni raztopini. Lačne rastline pa imajo več težav tudi z boleznimi.

Bolezni in škodljivci

Napade škodljivcev nadziramo z lepljivimi ploščami - rumenimi in modrimi. V trgovinah imamo na razpolago tudi dovoljena sredstva za varstvo vrtnin pred škodljivci, ki so narejene iz izvlečkov različnih rastlin ali različnih rastlinskih olj. Vendar je ta sredstva treba uporabiti dovolj zgodaj, ko škodljivec še ni razmnožen, tretiranje je treba ponavljati v kratkih časovnih razmakih vsaj trikrat, predvsem pa je nujno, da vsa ta sredstva uporabimo pozno zvečer, na ohlajenih rastlinah, saj večina teh sredstev izgubi svojo aktivno moč na sončni svetlobi.

Za gosenice je uporabna bakterija Bacillus thurigensis (pripravka Agree in Lepinox). V jeseni se namreč rade lotijo tudi listov in plodov razhudnikov. Od domačih pripravkov pa s pripravkom iz rabarbare ali pelina. Uši preganjamo z naravnimi piretrini (Asset five, Bioplantella Kenyatox verde), ti istočasno delujejo tudi na resarje in pršice. Tudi pripravek drevesa neem - aktivna snov azadirahtin (Neemazal ali Nemtonic) je uporaben v ta namen.

V Sloveniji že imamo tudi ponudnika predatorjev, ki bodo v rastlinjaku najučinkoviteje nadzorovali napade škodljivcev. Predatorje je treba uporabljati strokovno in natančno po navodilih, saj so to živa bitja. Zelo pomembno je tudi, da iz narave privabimo in obdržimo koristne žuželke, ki jih je tam še polno. Zato okoli nasada, predvsem pa rastlinjaka, nasadimo pisano cvetje, ki medi in ima veliko cvetnega prahu. Tudi zelišča, posebej bazilika, so lahko del ekološke zaščite plodovk.

Rastlinam tekom rastne dobe krepimo imunski sistem z uporabo pripravkov iz izvlečkov alg, lahko pa si sami pripravimo pripravke iz preslice, ognjiča ali regratovih cvetov.

Za glivične bolezni, če se pojavijo, uporabljamo domače pripravke iz rmana, timijana, čebule in drugih lukovk, žajblja, kamilic. Tudi pripravek iz sode bikarbone je v začetku težav učinkovit. V trgovinah pa dobite pripravek iz preslice, posebne glive (Pythium oligandrum) in seveda, ko je res težko ali po potrebi, tudi bakrena listna gnojila, ki lahko pomagajo v začetku napada glivice. Za pepelovke na bučevkah imate na razpolago livo Ampelomyces quisqualis (pripravek AQ 10) ali pa bratranca sode bikarbone - kalijev hidrogen karbonat (Vitisan). Ob prvih pojavih pepelovke delujeta zelo dobro.

Prvo in najpomembnejše pravilo uporabe naravnih pripravkov za varstvo rastlin pa je, da jih vedno uporabimo po sončnem zahodu. Temperature morajo biti pod 30 stopinj Celzija, bolje tudi pod 25. Rastline ne smejo biti ovenjene.

Zračenje rastlinjaka

Zelo pomembno je zračenje rastlinjakov, posebej v spomladanskem in jesenskem času. Dober ventilator je najboljši fungicid, je rekel eden izmed mojih profesorjev na fakulteti. Najbolj nevarna sta druga polovica avgusta in september, temperature se nekoliko omilijo, to pa mnoge zavede, da je mrzlo. Tako takrat vidim veliko malih rastlinjakov na vrtovih sredi dneva zaprtih ali komaj kaj odprtih. Tako nastajajo ugodne razmere za razvoj glivičnih in bakterijskih obolenj. Zračenje v rastlinjakih je pomembno tudi zato, ker temperature nad 30 stopinj Celzija v času cvetenja zmanjšujejo količino cvetnega prahu, s tem pa tudi oplodnjo razhudnikov, lahko povzročijo celo odsotnost ženskih cvetov pri bučnicah. Posledica so nepravilni, deformirani, lahko pa tudi manjši plodovi ali celo odsotnost plodov pri razhudnikih oziroma nižji pridelek bučnic. Ta pojav je opaznejši, če je v tleh preveč organske snovi, če smo torej pretiravali z gnojenjem z organskimi gnojili. Vedeti pa je treba, da zračenje pomeni, da sta v rastlinjaku odprti vsaj dve stranici, ne samo vrata. Zato pri postavljanju manjših rastlinjakov na vrtu ali pa pri nabavi novih v trgovinah razmišljajte v tej smeri - da lahko prostor zračite vsaj z dveh strani, najbolj ugodno in uspešno pa je bočno zračenje.