Marko Crnkovič
Bil je skrajni čas, da je Janez Janša demantiral - po francosko: postavil na laž - domneve, da je ustanovitev Domovinske lige (DOM) premišljen in koordiniran manever za niansirano, a komplementarno pridobivanje glasov na desnici, ki da ga vsaj moralno sponzorira SDS. Mati, matica vseh desničarjev da naj bi ob novi, po vsem sodeč radikalnejši stranki, strančici Bernarda Brščiča in Lucije Šikovec Ušaj po tej računski teoriji brez krčmarja izpadla bolj zmerna in apelirala na volivce, ki gravitirajo proti sredini, medtem ko bodo ekstremisti pobirali glasove bolj nestrpnih. Ker da se lahko glasovi desnih volivcev samo seštevajo.
Seštevanje in/ali odštevanje?
Tako je Janša na facebooku to sredo v izogib pomotam in špekulacijam denunciral DOM kot "legitimno, a škodljivo" pomoto: "Nova stranka Domovinska liga je nastala tik pred evropskimi volitvami. Vstopni prag za Evropski parlament je med 8 % in 12 % glasov. Samo zelo naivni lahko verjamejo, da ga lahko katerakoli novonastala stranka prestopi brez kampanjske podpore režimskih medijev. Lahko pa taka stranka naredi škodo pomladni strani, saj ne more dobiti volivcev iz (sic!) leve. Vsak glas zanjo gre na škodo tistih desnosredinskih strank, ki prag lahko prestopijo. Nastanek katerekoli stranke je legitimen, enako nastop na volitvah. To pa še ne pomeni, da je Sloveniji koristen. Povsem možno je, da tak nastop odnese enega poslanca desnici in ga omogoči promigrantski levici."
Janša ima sicer prav, ko pravi, da se bodo maloštevilni glasovi za DOM - pred evropskimi volitvami in/ali na drugih - odštevali od glasov, ki jih bo dobila SDS, in da ekstremisti v tem smislu delajo za levico, ki si bo na ta račun morda priborila kak sedež več v Evropskem parlamentu.
Toda prav ima samo kratkoročno. Na dolg rok pa se pesimistično bojim, da se moti. Glasovi za desne stranke se po mojem v perspektivi lahko samo seštevajo. Levica je tista, ki izgublja in bo še izgubljala.
Konservativcev skorajda ni več
Prvi razlog je ta, da je zmerna desnica v zatonu. V Sloveniji lahko to spremljamo od blizu, seveda pa se to ne dogaja samo pri nas. Konservativcev v starem pomenu te besede skorajda ni več - razen morda britanskih Torijcev - in so na dobri poti, da dokončno izginejo. Uspešni desničarji so danes tisti, ki jim uspe svoj radikalizem prikazati kot neko obliko operativne odločnosti in privrženosti preprosti zdravi pameti in poenostavljenim domovinskim, osebnim, socialnim, ekonomskim, zgodovinskim vrednotam. Take (in takle) imajo danes na Madžarskem in v Italiji ali na Poljskem.
Vsi drugi na tem polu pa so pred láhko, toda usodno izbiro. Če se bodo odločili za spravljivejšo in bolj kooperativno politiko, jih bo pogoltnila sredina. Volivci jih ne bodo več ločili od drugih, morda celo niti od levice ne. Odločitev za radikalizacijo pa po drugi strani bistveno zmanjšuje njihove možnosti, da bi se dokopali do oblasti. Toliko moči in trdnosti pa liberalna demokracija v Evropi le še ima. Zaenkrat.
Posamoumevljenje radikalizma
Oportunitetni interval desnice je v tem smislu zelo majhen: samo malo preveč ali samo malo premalo radikalnosti in ekstremizma jih lahko pahne v irelevantnost in obsodi na morda večno životarjenje na frustrirajoči, a sicer udobni margini opozicijskega kulturnega boja in moralne vzvišenosti ekstremizma ali vsaj konstruktivnega kritizerstva.
Sicer realističnega in lastnih omejitev zavedajočega se Janšo bi rad potolažil, da pa v perspektivi vendarle obstaja možnost, da bodo nekega dne vsi ti njegovi in ne preveč njegovi desničarji - morda celo z njim vred, če bo dočakal - našli tisto točko ravnovesja med preveč zmernosti in preveč radikalnosti. Pozablja tudi, da bo to ravnovesje v prihodnosti veliko lažje najti, saj se bo oportunitetni interval zaradi vsesplošne normalizacije, če ne celo posamoumevljenja radikalizma, povečal.
Z dolžnim pesimizmom si drznem Janšo podučiti, da bi moral ceniti prizadevanja še radikalnejših sebe, ne pa da jim nehvaležno očita, da jim samo kradejo glasove. Več ko vas bo, prej boste na cilju. Remember? In več ko bo vas, manj bo po drugi strani nas.
