Obdobju židovskih zdravnikov je sledilo obdobje Italijanov, ki so delovali v mestu. Omeniti je treba Hameliusa, ki je skupaj s Krištofom Widenrainerjem ob času turškega obleganja leta 1532 organiziral vojaški lazaret. V mestu so delovali še magister sanitatis Anton Marija Venustus in pozneje zdravniki: Hanibal Bottinoni, Sebastjan Preatori, Jernej Tacco in dr. med. Marko Corusi. Od 17. stoletja naprej so v Mariboru delali zvečine nemški zdravniki: Janez Prandl, Jožef Scheit, Michael Kellner, Primož
Jauch, Leopold Krištof Hefner, Jakob Khraxner, dr. med. in Krištov Pretermann, ki se je izkazal v času kuge leta 1680.
Mestni sodnik Krištof Wildenrainer je bil organizator obrambe mesta med turškim obleganjem. Bil je zelo premožen, o čemer pričajo njegovi nakupi nepremičnin v mestu in okolici. Samo v letu 1528 je od žičkega priorja Bruna kupil kar sedem kmetij v Podovi na Dravskem polju. Krištof je leta 1520 opravljal funkcijo špitalskega mojstra meščanskega špitala, od leta 1523 pa se omenja kot mestni sodnik.
1533
Omenja se Pristaniška ulica (Trenckh Gasse).
Omenja se ulica na drugi strani Drave, na meji pri Taboru.
Prvič se omenja Napajalna ulica.
1536
Oskrbnika gradu Hrastovec Hansa Messerja, ki je umrl 16. decembra, so pokopali na mestnem pokopališču. Na njegovem nagrobniku, ki je danes vzidan v stene stolnice, so že v naprej zapisali tudi ime njegove soproge umrlega - tako je na njem zapisana Uršula Messer, rojena Weztin, toda brez dneva smrti in le z letnicami stoletja 15., kar pomeni, da so datum njene smrti hoteli dodati kasneje. Očitno pa se to iz takšnega ali drugačnega razloga ni zgodilo (najverjetneje je umrla kje drugje). Zgornji
del nagrobnika prikazuje dve grbovni plošči očitno grb oskrbnika Messerja. Na prvi je krilati lev, na drugi pa na levi polovici osmerokraka zvezda, v desni pa dve, verjetno barvni črti.
1537
Za vojaško službo je dal Maribor 14 oboroženih pešakov in plačal 504 funte vojnega davka k davčni osnovi 826 funtov. Stare posesti Mariborčanov v tistem času so bile:
• pohorski gozd od poti iz Zgornjega Radvanja proti Bolfenku do steze, ki drži iz Razvanja proti Bolfenku, od tam k potoku Poročiču in dvema križema na ravnini;
• mestni travnik ob Dravi, nad mostom, ob Bregu, prav tako niže mostu proti Pobrežju in do Ptujske ceste;
• mestna njiva pri Sv. Magdaleni, ležeča med potjo proti Hočam na eni strani in proti Hallerjevemu dvoru Vodogaju na drugi ter nato mimo kamnitega križa, vzdolž Razvanja in Žičkega dvora proti Limbušu;
• gmajna pred Gospejnimi vrati, segajoča mimo Židovskega pokopališča do Kamniških vrat;
• mestna njiva nad Gospejnimi vrati v smeri Vinarjev, ležeča med Kollonitschevim vinogradom in vinogradom Vetrinjskega dvora;
• gozdovi, ki segajo od Rošpoha pri Vinarju naprej do Mlake, od koder drži pot h gradu Gornji Maribor, torej tik ob mestu;
• vinograd v Cvajniku v smeri Lajteršperka, segajoč do tja, kjer je poprej stalo staro morišče;
• majhni vinogradi in gozdovi ob Sojči, volovski ogradi in Beli poti. Omenja se Ulica pod visokimi stopnicami. Omenja se Poštna ulica (Heber Gasse).
1539
Štajerska, ki je denarno prevzela obrambo severnoslavonskega področja, je v Varaždin nastavila prvo posadko deželnih knehtov. S poveljniki je hotela imeti neposredno zvezo, zato je vzpostavila neprekinjeno delujočo vojnopoštno linijo Gradec-Varaždin. Vmesne postaje so bile najverjetneje Landscha/Lanča (ob Muri nad Ernovžem/ Ehrenhausen), Maribor in Ptuj.
Vmesne poštne postaje: Lanča ob Muri, Maribor in Ptuj
