Ocenjevanje na Poljskem: Če kdo, Defago ve, kaj pomeni testirati smučarsko opremo

Poljska je za slovenskega (turističnega) smučarja relativno neznana destinacija - pa tudi velesila niso, ko gre za vrhunski šport. Morda se starejši bralci še spomnijo specialista za tehnične discipline Andrzeja Bachledo iz zgodnjih 70. let, ki ima par stopničk v svetovnem pokalu in medalji s svetovnih prvenstev - ali slalomskih dvojčic Malgorzate in Dorote Tlalke iz desetletja kasneje. Danes vso breme skoraj 40-milijonskega naroda nosi veleslalomistka Maryna Gasienica-Daniel. Niti svetovni test smuči te države do nedavnega ni poznal, organizacija (WorldSkitest - WST), ki preverja kakovost opreme za rekreativne in turne smučarje ter tiste, ki se radi zapeljejo zunaj urejenih pist ali po parkih, je bila vse od nastanka pred dobrima dvema desetletja vezana na Avstrijo. A tesna povezava s Poljaki jo je prvič popeljala zunaj "domovine", na jug Poljske, v Beskide, v Vislo, ki je zelo znana po nekem drugem zimskem športu – smučarskih skokih.

Brez rednih testov ni kolajn

"Mislim, da je to dober znak in dobra napoved za poljsko smučanje, za njegov razvoj in za razvoj letovišč," se je prihoda v njeno državo veselila Maryna ​Gasienica-Daniel, ki je ena od številnih sodelujočih vrhunskih alpskih smučark in smučarjev. V preteklosti so bili zraven denimo številni Avstrijci, Michael Walchofer, Reinfried Herbst, Hans Enn, Eva-Maria Brehm in drugi, letos je bil ob najboljši Poljakinji Švicar Didier Defago. Nekdanji odlični smukač je še vedno močno vpet v beli cirkus, najtesneje kot predstavnik podjetja Rossignol, katerega smuči je uporabljal kot tekmovalec. Bil je med tristo sodelujočimi pri ocenjevanju. "Nisem prišel prvič. Ideja se mi zdi dobra. Tukaj smo različni ljudje, nekateri smučajo zelo dobro, drugi morda samo za zabavo. Tu ustvarimo dobro bazo za ljudi, ki radi smučajo, da dobijo prave informacije za izbor. Na Poljskem je že zelo toplo, sneg je spomladanski, kar je mogoče negativna plat, sicer pa je veliko dobrih. Veliko ljudi je testiralo veliko smuči - in to je bila zelo dobra osnova, da se opazijo razlike med smučmi, ki niso neznatne," nam je dejal olimpijski prvak iz Vancouvra 2010. Danes 45-letni Švicar spada v elitno druščino enajstih smukačev z žlahtnim "dvojčkom", leta 2009 je bil najboljši še na legendarni progi v Kitzbühlu.

Če kdo, Defago ve, kaj pomeni testirati opremo. Kar je počel v tekmovalni karieri, je bilo še na bistveno višjem nivoju od tega na Poljskem. "Če želiš biti ves čas pri vrhu v profesionalnem športu, sta pomembna kontinuirano testiranje in nenehen razvoj. V tehničnih disciplinah se lahko zgodi, da na prvi tekmi sezone startaš z enim modelom, na zadnji pa s tretjim ali četrtim. V hitrih razvoj vzame več časa in lahko na istem modelu voziš dve ali tri leta. V vrhunskem športu je tudi pomemben cel paket - smuči, plošča, vezi in pancerji. Da vse to razviješ, potrebuješ precej časa, in vsakemu delu se posvečaš posebej," je povedal Švicar.

Morda bo to nadgradnja WST-ja, a za zdaj gre zgolj za preverjanje smuči. Že prva selitev v drugo državo je bil velik odmik od stalne prakse. "Odločitev je bila sprejeta zaradi dolgoletnega sodelovanja s partnerji na Poljskem. Vesel sem, da smo po toliko letih šli iz Avstrije. Energija, gostoljubnost Poljakov nas je popeljala sem. Lani poleti sem prvič prišel. V dveh mesecih je bilo vse dogovorjeno, od hotela do smučišča, vse," nam je na Poljskem razlagal prvi mož WST-ja Gerhard Brüggler, ki ne skriva, da si nekoč želijo obiskati tudi Slovenijo. A za to je potreben čas in angažma več akterjev, saj v projektu sodeluje ogromno ljudi.

Elan najvišje med turnimi in vsestranskimi smučmi

V Visli so udeležence sprejeli odprtih rok. Kraj s petstoletno zgodovino in z nekaj več kot enajst tisoč prebivalci - med njimi sta kot živeča svetovno najbolj znana smučarska skakalca Adam Malysz ter Piotr Žyla - je redko poseljen, saj se razprostira na večji površini od dvomilijonskega Pariza, so se pohvalili naši gostitelji. V bližini tromeje s Češko in Slovaško ima eno od uradnih rezidenc poljski predsednik Andrzej Duda, ki menda zelo rad smuča. "Pogosto je v Visli. Ko slišimo helikopter, vemo, da prihaja," nam je povedala vodička po kraju. Popeljala nas je tudi na najznamenitejši objekt, ki ga premorejo - skakalnico Malinka. Na njej je od Slovencev kot zadnji blestel Anže Lanišek, ki je na prvi postaji nedavno zaključene sezone vknjižil drugo mesto. A mi smo se bolj osredotočili na smučišča, ki jih je v zadnjem obdobju - ob zelo dobri ponudbi nastanitev za sorazmerno ugodno ceno - zraslo kar precej. Imajo pa eno veliko pomanjkljivost, da so praktično vsaka zase in da se je treba od ene do druge vlečnice prestavljati z avtomobilom.

No, za WST to ni predstavljajo ovire ali minusa, saj je priporočljivo, da so vse smuči vožene na isti progi. Vse so bile tudi prelepljene s črno folijo, da ni bil viden proizvajalec, in razdeljene v različne kategorije. V vsaki je bilo deset svetovno znanih znamk, med njimi tudi edina slovenska - Elan. Lani se je model Wingman 82 CTI s tretjim mestom najbolje obnesel med vsestranskimi "dilami" (all-mountain), še mesto višje je bila uvrščena gorenjska ženska turna smučka (širine 83-88 pod pancerjem) Ripstick Tour 88W. Ocenjevalni listič pa je bil pri vseh, razen pri dizajnu, kjer je bil pomemben le izgled, povsem enak. Pod drobnogled smo vzeli kratek in dolg zavoj, oprijem robnika, stabilnost med vožnjo ter moč, ki je potrebna za obvladovanje. Prvi obrisi letošnjega testa bodo znani maja, organizatorji morajo sešteti kar 85 tisoč odgovorov, podrobne rezultate pa bomo jeseni objavili tudi v eni od Večerovih prilog za zimo.

Stari pancerji v zaščitnih blazinah

Tokrat pa le še nekaj o zanimivem reciklažnem projektu, ki nam ga je predstavil Markus Zeman-Wurzer iz skupine Tecnica. Da nekaj prispevajo k trajnostni prihodnosti, so se odločili, da bodo reciklirali smučarske čevlje. Povezali so se z univerzo v Padovi in nekaterimi podjetji ter od jeseni 2021 drugo življenje namenili 4200 parom ne zgolj lastne znamke, ampak tudi drugih. Odslužene so zbirali v 54 trgovinah najprej v šestih državah (Italija, Avstrija, Francija, Češka, Nemčija in Švica), ki so jim nato dodali še Veliko Britanijo, Belgijo, Nizozemsko in Češko. Žal med njimi še ni bilo Slovenije. Za zaključek triletnega projekta so si zastavili cilj, da dosežejo najmanj številko 20.000.

Največji izziv je bil reciklirati notranji čevelj, kar jim je uspelo nadvse uspešno, se je pohvalil Carlo Fernandez​. Iz njega so proizvedli 16 centimetrov debelo zaščitno blazino za smučišča, ki naj bi bila po testiranjih tako učinkovita kot do zdaj najbolj razširjena 20-centimetrska. Preostale materiale so zagotovili za druge industrije, 30 odstotkov starih pancerjev pa bo vsebovanih v novih pod znamkama Nordica in Tehnica. Ti bodo imeli tudi tako imenovani potni list recikliranih materialov, kar pomeni, da bodo uporabniki prek QR-kode na njih preverili vsebovane materiale, njihove karakteristike in proizvajalce, kar naj bi pripomoglo tudi k lažji ponovni reciklaži.