Onesnažen zrak poveča tveganje za splav

NR
27.01.2019 02:37

Zaradi povišane vsebnosti v zraku je nevaren dušikov dioksid (NO2), ki nastane pri izgorevanju fosilnih goriv, zlasti dizla.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Onesnažen zrak pri nosečnicah poveča tveganje za spontani splav podobno kot kajenje, je pokazala nova raziskava iz Amerike. Znanstveniki, ki so rezultate označili za skrb zbujajoče, opozarjajo, da je treba zrak očistiti, če želimo zagotoviti zdravje prihodnjih generacij. Že prej je bilo znano, da umazan zrak škodi plodu, tako da poveča verjetnost prezgodnjega poroda in nizke porodne teže. Nedavni izsledki so pokazali tudi prisotnost delcev v posteljicah nosečnic.
Dolgoročni učinki izpostavljenosti onesnaženemu zraku na verjetnost spontanega splava so že dlje časa pod drobnogledom strokovnjakov. Povezavo so med drugim našli v raziskavah, opravljenih v Braziliji, Italiji in Mongoliji. Sedaj so raziskovalci na univerzi Utah želeli določiti, kakšen vpliv ima kratkotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku. Ugotovili so, da povišana vsebnost dušikovega dioksida (NO2) v zraku, ki je sicer pogost problem po vsem svetu, poveča tveganje za splav za 16 odstotkov.

Salt Lake City onesnažen kot Pariz

"Gre za občutno zvišanje," je izjavil dr. Matthew Fuller z oddelka za urgentno medicino univerze v Utahu, eden izmed članov raziskovalne ekipe. "Ko rezultat primerjamo z ugotovitvami drugih študij o vplivih okoljskih dejavnikov na plod, vidimo, da je stopnja tveganja za splav v prvem trimesečju podobna kot pri vdihavanju tobačnega dima." Dušikov dioksid nastane pri izgorevanju fosilnih goriv, zlasti dizla. V raziskavi, objavljeni v reviji Fertility and Sterility, so sodelovale nosečnice iz ameriškega mesta Salt Lake City in bližnjih urbanih naseljih. A Fuller pravi, da lahko rezultate njihove raziskave posplošimo tudi na druga mesta: "Obstaja veliko krajev na svetu, kjer je zrak še bolj onesnažen, zato to ni samo lokalna težava, temveč nevarnost, ki nas vse ogroža." Koncentracija NO2 v Salt Lake Cityju je primerljiva s tistimi v Parizu, Londonu in drugih razvitih mestih.
Fullerjevo zanimanje za ta pojav je sprva pritegnila osebna tragedija. Leta 2016 je po obdobju izrazito onesnaženega zraka splavila družinska članica. "Takrat sem se začel resno spraševati, nato pa sem začel opažati, da smo na urgentnem oddelku med obdobji hude onesnaženosti in po njih zabeležili opazno povečanje števila prekinjenih nosečnosti," je dejal.
Skupaj s strokovnjakinjo za populacijsko zdravje Claire Leiser in preostalo ekipo je analiziral podatke 1300 žensk, ki so jih med letoma 2007 in 2015 zaradi splava sprejeli na urgentnem oddelku.

V kakšnem zraku zanositi

Čeprav še ni povsem jasno, kako onesnažen zrak povzroči splav, se predvideva, sta glavna razloga oksidativni stres in vnetje, ki nastane zaradi onesnaževal.
"Slaba kakovost zraka jasno škodi zdravju milijonov mater, dojenčkov in otrok po vsem svetu. Če želimo zagotoviti zdravje naslednjih generacij, moramo sprejeti ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka," je komentirala dr. Sarah Stock z univerze v Edinburghu.
Omenila pa je potencialno pomanjkljivost raziskave, saj po njenih besedah ekipa ni beležila trajanja nosečnosti. "Zelo koristno bi bilo imeti podatke o gestacijski starosti, saj bi lahko na njihovi podlagi lažje ugotovili, kdaj je nevarnost največja. Na tem področju bo treba še veliko delati in raziskovati, vsekakor pa je o zračnem onesnaženju in njegovem učinku na plod znanega dovolj, da je priporočljiv posvet z zdravnikom," pojasni Leiserjeva.
Najbolje bi bilo seveda odpraviti onesnaženost v naseljih, pravi Fuller, ženske pa lahko nevarnost zmanjšajo tudi tako, da se pri načrtovanju nosečnosti izognejo obdobjem z najslabšo povprečno kakovostjo zraka. Najpogosteje so to zimski meseci.
Svetoval je tudi, da naj se nosečnice izogibajo zadrževanju na prostem, kadar je ozračje posebej onesnaženo, ali pa razmislijo o nakupu zračnih filtrov. Seveda pa je to luksuz, ki si ga, priznava, v manj razvitih državah ne morejo privoščiti. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta