Otroci potrebujejo druženje in aktivnosti zunaj šole

Skupaj z novim šolskim letom so po večini spet stekle tudi najrazličnejše obšolske dejavnosti. Otroci so jih že težko pričakovali, saj je bila pri marsikateri aktivnosti kar polletna pavza, ker jih po prekinitvi zaradi epidemije korona virusa v minulem šolskem letu sploh niso nadaljevali. "Šola je veliko več kot le kraj, kamor se hodimo učit. Je veliko več kot le zgradba in njeno okolje. Šola so prijateljstva, uspehi in razočaranja, debate, klepeti, prve ljubezni in razočaranja. Čeprav to neradi priznamo, šolo zelo pogrešamo. Potrebujemo jo veliko bolj, kot se nam zdi. Šola ima prvotno res izobraževalni namen, a ima tudi socialnega. Če ni šole, ni niti obšolskih dejavnosti, skozi katere razvijamo talente, ki jih v šoli ne moremo razviti v taki meri," pravi Jure Šimonka, predsednik Otroškega parlamenta.

Razvojna psihologinja prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek doda strokovno razlago pomena obšolskih dejavnosti za otroke: "Obšolske dejavnosti imajo zelo specifično vlogo, saj nagovarjajo predvsem otrokove specifične interese in sposobnosti ali pa otrokom omogočajo, da na izbranih področjih poglabljajo znanje, pridobivajo nove spretnosti. To pomeni, da nagovarjajo otrokova močna področja v razvoju in učenju, zato so otroci za izbrane dejavnosti praviloma močno motivirani, radi jih obiskujejo, veliko jim pomenijo vrstniki in pri izbranih obšolskih dejavnostih se tudi dobro počutijo."

Za normalno otroštvo

Tudi pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije so ob začetku novega šolskega leta poudarili, da otroci potrebujejo druženje in aktivnosti zunaj šole. "Skrbi nas, da se ob vseh pripravah na varen začetek šolanja v času koronavirusa pozablja na izredno pomembnost delovanja obšolskih dejavnosti. Že samo v ZPMS izvajamo številne dragocene programe za otroke in mladostnike - Otroški parlamenti, letovanja preko akcije Pomežik soncu, zimovanja, šole v naravi, Evropa v šoli …, kaj šele vse druge organizacije, ki otrokom ravno tako omogočajo razvoj socialnih in življenjskih veščin. Šola, obšolske dejavnosti, druženje s prijatelji so trenutki, ko se lahko umaknejo iz toksičnega okolja. Mnogi otroci in mladostniki pa so z omejevanjem navedenega izgubili dostop do virov pomoči oziroma pomembnih podpornih mrež. Šolanje na daljavo je povzročalo stisko otrokom, ki jim starši niso bili na voljo, otrokom, ki bi potrebovali več pomoči pri organizaciji dela."

Pri ZPMS se bojijo, da država z ukrepi za zaščito pred koronavirusom ne razmišlja dovolj premišljeno in da bo postala socialna distanca brezčasna stalnica. "To se ne sme zgoditi, saj bo duševno zdravje naših otrok in mladostnikov še bolj skrb vzbujajoče, kot jo trenutno kaže statistika TOM telefona. Ne upamo si niti razmišljati o tem, kdo bo škodo, ki bo storjena na otrocih, pozneje popravljal," so zapisali v sporočilu. Predsednica ZPMS Darja Groznik pa je ob tem dejala: "Politika, ki oblikuje tudi segment sociale in šolstva, ne sledi odgovornosti za slabe rezultate na področju duševnega zdravja naših otrok in mladostnikov. Kakovost otroštva nista samo šola in družina, je tudi vse tisto, kar se zgodi vmes, pred šolo in po njej. Zato morajo biti priporočila za zaščito pred covidom-19 humana. Predvsem pa taka, da otrokom omogočajo čim bolj normalno otroštvo."

Tudi Jure Šimonka v imenu otrok pravi: "Pozivamo in prosimo vse, da upoštevate navodila za zmanjšanje okužb in nam na ta način omogočite nemoteno šolanje in vse izkušnje, ki pridejo z njim."

Ljubica Marjanovič Umek se strinja, da omejevanje oziroma prepoved obšolskih dejavnosti v času epidemije za otroke ne pomeni nič dobrega. "Otroci so v tem času že tako čustveno bolj občutljivi, nekateri tudi anksiozni in neizvajanje obšolskih dejavnosti je le še en kamenček v mozaiku neugodnih socialnih okoliščin, ki si jih ne želijo niti otroci niti starši. Vključevanje v obšolske dejavnosti otrokom, tudi ob upoštevanju posebnih pogojev in predpisanih pravil, pomeni veliko, saj se otroci pri teh dejavnostih pogosto čustveno razbremenijo, družijo se z drugimi otroki in ukvarjajo se s stvarmi, ki so jim blizu in kjer so lahko tudi uspešni. Pozabijo na tako imenovano drugačno realnost, ki jo sicer živijo, pa ne nujno v celoti razumejo, kar je za ohranjanje njihovega duševnega zdravja zelo pomembno. Za nekatere otroke vključevanje v obšolske dejavnosti pomeni tudi kontinuirano napredovanje, na primer v glasbeni šoli ali na drugih področjih umetniškega izražanja, pri športnih dejavnosti, učenju tujih jezikov - vsega tega si ne želijo prekiniti. In če jim gre dobro, je vse to zelo pomembno tudi za oblikovanje podobe o sebi in prepoznavanje morebitnih nadarjenosti."

Več izbire, ne pa več dejavnosti

Precej drugačno stališče do obšolskih dejavnosti, zlasti pretiravanje s številom dejavnosti in vseprisotno tekmovalnostjo, ima specialni pedagog Marko Juhant. "Šola nikomur ne ukrade otroštva, ukradejo ga obšolske dejavnosti popoldne, kjer je urnik še hujši kot v šoli, kjer otroci morajo zmagovati in biti v vsem in vedno najboljši," je bil oster v nedavnem pogovoru za podkast Večer v živo. Dejal je, da je letošnja spomladanska izkušnja s šolanjem na daljavo - ta je bila zelo posebna, takšne ni imela še nobena generacija ne otrok ne staršev - prinesla zanimive izsledke. "Med letošnjimi prvomajskimi počitnicami smo s starši izvedli zanimivo raziskavo, skozi katero je veliko staršev ugotovilo, kako drugačni so njihovi otroci, ker (zaradi korone in šolanja na domu) niso hodili na obšolske dejavnosti. Opazili so, da se otroci igrajo med sabo, da so prijazni, sproščeni, nasmejani itd. Svoje otroke so starši spoznavali v čisto drugačni luči. Otroci so bili takšni, ker niso bili vpeti v urnike obšolskih dejavnosti. Mnogo staršev je reklo, da so otroci boljši. Dopoldan so naredili obveznosti za šolo, popoldne pa so se umirili, sprostili, ker jih starši niso vozili na razne popoldanske obveznosti. Ko sem jih poslušal, kako opisujejo svoje otroke, sem se nostalgično spomnil tistega starega otroštva, kakršno smo imeli mi," je dejal Marko Juhant.

Bi bila potemtakem omejitev obšolskih dejavnosti lahko tudi koristna, zlasti za otroke, ki imajo teh dodatnih obveznosti preveč? "Mislim, da ne," pravi Ljubica Marjanovič Umek. "O tem, da otroci niso vključeni v preveliko število obšolskih dejavnosti, se morajo doma pogovoriti otroci in starši. Če je ponudba široka in kakovostna, imajo otroci večjo možnost izbire, kar pa ne pomeni, da morajo izbrati več dejavnosti."

Koliko pa je prava mera? "Pomembno je prisluhniti otroku in skupaj z njim oceniti, kaj ga res zanima. Otrokom prvega in drugega razreda je smiselno dovoliti, da se premislijo o izbrani obšolski dejavnosti, morda celo večkrat med letom, starejši otroci pa bi morali znati že relativno dobro prepoznati svoje interese in se tudi v obšolskih dejavnosti učiti, da je pogosto vztrajnost tista, ki jih pelje proti želenemu cilju. Za otroke v prvem triletju bo dovolj ena obšolska dejavnost, upoštevajoč tudi interesne dejavnosti v šoli in dejstvo, da nekatere dejavnosti potekajo tudi dvakrat tedensko. Tudi v višjih razredih otroci ne potrebujejo več kot dve dejavnosti, saj tako za mlajše kot za starejše otroke velja, da potrebujejo tudi prosti čas, ki si ga sami strukturirajo. Potrebujejo čas za prosto igro, branje za užitek, počitek in čas, ko se nič ne dogaja," pravi Ljubica Marjanovič Umek.

Še bolj konkreten je Marko Juhant: "Otrok vsekakor potrebuje eno od možnosti za gibanje, mora se razgibati. Potem morda še drugo dejavnost, tretje pa nikakor."