Oves (Avena sativa L.) so pridelovali že v bronasti dobi, prav tako pšenico in ječmen. Spada med trave latovke, njegova zrna so obdana s plevami, s katerimi ni zraščen - in v tem se razlikuje od ostalih žit. Cveti junija, zrna dozorijo v juliju ali avgustu. Je zelo skromen in uspeva do nadmorske višine 1800 metrov. V zdravilne namene ga porežemo, ko je njegovo zrnje še mlečno in stebla zelena, v času zrelosti pa poberemo zrelo zrnje in tudi ovseno slamo. Ovseno zrno vsebuje veliko snovi, ki so pomembne za biološko zdravo prehrano. Vsebuje veliko rastlinskih beljakovin, ki jih telo uporabi za izgradnjo žlez, mišic in kit, pri otrocih pa so nepogrešljive za njihovo rast. Aminokisline v ovsenih beljakovinah niso pomembne le za rast, temveč tudi za procese v celičnem dihanju in tvorbo rdečih krvničk. Vsebuje še maščobe, OH, vitamine (provitamin A, B1, B2, B6, E, K), minerale (kalcij, silicij, fosfor, železo, baker, mangan, cink, aluminij, natrij, magnezij, žveplo, kobalt, klor, bor in jod), saponine ...
Kuhamo ga največ pet minut
Zdravilne učinkovine, ki jih najdemo v ovsu, se s kuhanjem izgubljajo, zato je priporočeno oves kuhati največ pet minut. Vode, v kateri smo ga kuhali, pa nikakor ne zavrzimo, saj se vanjo izločijo vse dragocene in pomembne zdravilne učinkovine. Vodo uporabimo kot čaj.
Oves velja za eno najboljših dietnih živil, ki jih lahko ponudimo bolniku ob okrevanju. Uporabimo lahko tudi ovsene kosmiče, ki jih namočimo čez noč v trikratni količini vode in jih pripravimo skupaj s sluzjo, ki ob namakanju nastane. Dodajamo lahko zelenjavo in sadje, čeprav sadje v kombinaciji z ogljikovimi hidrati prebavo nekoliko oteži.
Za želodčne bolnike in tiste, ki so bili operirani na želodcu ali črevesju, skoraj ni primernejše hrane, kot je oves, skuhan v redko kašo. Prav tako blagodejno deluje na čire na dvanajsterniku, pri boleznih žolča, kroničnem zaprtju in driskah, pri ledvičnih in jetrnih boleznih, sladkorni bolezni, revmi, pri boleznih krvnega obtoka in holesterolu, saj učinkovito znižuje nivo holesterola v krvi, zlasti nizko nasičene lipoproteine.
Tinktura zelenega ovsa
Oves v mlečni fazi porežemo in drobno narežemo. 100 g zelišča naložimo v manjši kozarec za vlaganje in prelijemo z 400 ml alkohola. Vsak dan pretresamo ter po 21 dneh precedimo in shranimo. Tako pridobljeno tinkturo uporabimo ob prehladih za pospeševanje potenja, enkratna doza je okoli 3 ml. Redno jo lahko pijemo tudi ob depresijah po 30 kapljic trikrat dnevno.
Priprava kopeli
100 g drobno narezane ovsene slame prekuhamo za 5 minut v 5 l vrele vode. Pustimo, da se ohladi, precedimo in prilijemo kopeli.
Ovseni kosmiči
Ovsene kosmiče namočimo v trikratni količini vode čez noč. Zjutraj mešanici dodamo jogurt ali mleko, razne semenke, oreščke, kurkumo, med … Ovsene kosmiče lahko prelijemo tudi s trikratno količino vrele vode in jih pokrijemo za tri do štiri dni, da rahlo fermentirajo. Dobimo zelo lahko prebavljiv obrok.
Ob pomanjkanju energije
Čaj za nižanje holesterola pripravimo iz neoluščenih žit ali zelenega ovsa. Uporaba celega zelenega ovsa s steblom vred se dobro obnese tudi pri degenerativnih boleznih (denimo multipla skleroza) in uravnava pomanjkanje hormonov, ob prehladih pa pospešuje tudi potenje. Topel napitek, ki ga lahko pripravimo tudi kot juho z ovseno moko, lajša kašelj. Za ohranjanje zdravih živcev so pomembni lecitin, fitosterini in druge maščobe, ki jih najdemo v ovsu.
Iz zrele ovsene slame si lahko pripravimo sedeče kopeli. Uporabimo jih lahko za lajšanje težav z lišaji, pri ozeblinah, kronično mrzlih nogah, krepijo preutrujene noge ljudi, ki veliko stojijo, koristne so pri ledvičnih in jetrnih boleznih, revmatskih težavah, pretegnjenih mišicah …
Ovsu pripisujejo, da poživlja in krepi, zato ga uživajmo tudi ob depresijah in pomanjkanju energije. Njegov značaj je topel, vlažen in sladek.
