Urejene in bujne zasaditve na okrasnih gredah so vir veselja, a brez konkretnih posegov ni večen. Kljub rednemu pletju, dognojevanju in zalivanju se je vsakih nekaj let treba lotiti obnavljanja. Razlogov za obnavljanje zasaditev je veliko, poudarim naj, da je konkretna prenova tudi odlična priložnost za izboljšavo vrta. Če le tu in tam med letom poskušamo reševati neko zagato, verjetno ne bomo zelo uspešni, če pa vsaj eno gredo ponovno načrtujemo in dobro premislimo, kaj ji je manjkalo, in se poglobimo v načrtovanje, bomo konkretno izboljšali situacijo.
Sadimo po sistemu cikcak
Z gnojili ne pretiravamo
Pomlad je odličen čas za obnovo gredic, saj so tla dovolj vlažna in topla, da se rastline hitro vrastejo. Lesnate rastline in trajnice izkopljemo. Če jih bomo uporabili ponovno, jih shranimo v zakopu, kjer jih izdatno zalijemo, priporočljivo je tudi, da niso izpostavljene soncu in vetru. Zemljo očistimo plevelov in izkopljemo morebitne ostanke večjih korenin.
Rahla tla pohodimo
Zelo rahla tla je po obdelavi najbolje pred sajenjem pohoditi, da v tleh ne ostane preveč zračnih žepov. Sledi razporeditev sadik. Rastline lahko po gredi postavimo v lončkih, lahko pa jih pred tem vzamemo iz lončkov. Seveda je treba take rastline takoj posaditi.
Če že v naprej pred samim sajenjem razporedimo vse sadike, si lahko lažje predstavljamo končno sliko ter sproti popravljamo pozicijo posameznih rastlin. Najboljši način razporejanja je tak, da ima vsaka rastlina okoli sebe približno enakomeren pas prostega prostora za razrast. Sadike tako sadimo po sistemu cikcak, lahko bi rekli tudi postavljanje v trikotnike ali po principu zlaganja opeke. Vsaka sadika v naslednji vrsti naj bo postavljena nad praznim območjem predhodne vrste.
Če želimo obdržati obstoječe trajne rastline, je pomembno, da jih ne sadimo na isto mesto. Mnogo bolj zdrave bodo, če jih bomo razmestili drugače, kot so rasle prej. Vseeno za določene vrste velja, da lahko na istem mestu rastejo zelo dolgo obdobje in jih ni nujno presajati na druga mesta. Mnoge trajnice v nekaj letih tvorijo goste šope poganjkov, zato take skupke lahko s pomočjo škarij, vil ali lopate razdelimo na več kosov. Pazimo le, da bo imel vsak kos oz. del dovolj korenin.
Rastline posadimo, dobro pritisnemo zemljo okoli sadik in izdatno zalijemo. Različne zastirke pomagajo zadrževati talno vlago ter delno omejujejo rast plevelov. Poskrbimo, da tal ne zakrijemo le s tanko "kozmetično" plastjo, pač pa ustvarimo vsaj tri do pet centimetrov debelo plast. Tovrstna prednost je razkrajanje in sprotno oddajanje hranil, zastirke pa pomagajo izboljševati tudi strukturo tal. Seveda našteto velja za organske zastirke, kot so lubje, lesni sekanci, kompostirano lubje, predelana lesna vlakna, listje, slama, kompost.