Zvezdana Bercko
Sueški prekop je ena najpomembnejših plovnih poti na svetu, bistveno skrajša predvsem plovbo iz Azije proti Evropi, saj ladjam prihrani pot okrog Afrike, ki je 9500 kilometrov daljša, potovanje pa podaljša za sedem do deset dni. Prek kanala gre več kot deset odstotkov svetovne pomorske trgovine, velik del tega je prevoz nafte in žita. Lani je kanal prečkalo 18.829 ladij z 1,17 milijarde ton blaga, leto prej 18.880 ladij z 1,21 milijarde ton blaga. Vsaka ustavitev plovbe skozi prekop tako povzroči velike zastoje v ladijskem prometu in enormno gospodarske škode.
Preden so prejšnji ponedeljek po sedmih dneh le splovili 400 metrov dolgo kontejnersko ladjo Ever Given, ki se je ob močnem vetru diagonalno zataknila čez južni del kanala in ustavila promet na tej ladijski poti med Evropo in Azijo, je na obeh koncih kanala na prehod čakalo 425 ladij. Nekatere ladje pa so se raje preusmerile na pot okoli južnoafriškega Rta dobrega upanja, ki so ga Evropejci prvič obpluli pred 533 leti, kar je bil prvi večji mejnik v evropskih poskusih vzpostaviti pomorsko povezavo z Daljnim vzhodom. Do tedaj je namreč edina pot do Indije zahtevala visoke stroške, saj je potekala po Sredozemskem morju in Bližnjem vzhodu, to je preko Genovske republike, Beneške republike in Osmanskega cesarstva.
Sueške krize
Sueški prekop je že vse od otvoritve 17. novembra 1869 ena najpomembnejših pomorskih pot. Takrat je bil dolg 164 kilometrov in globok le osem metrov, kar pa je bilo za večino takratnih ladij dovolj. Prvič so ga podaljšali v 50. letih prejšnjega stoletja, razširili in poglobili, in nato še večkrat. Po zadnji prenovi leta 2015 je globok 24 metrov, širok med 205 in 225 metri, z vstopnima kanaloma na vsaki strani pa podaljšan na 193 kilometrov.
Nacionalizacija Sueškega prekopa leta 1956 je povzročila sueško krizo, ko so Britanci, Francozi in Izrael oktobra tega leta napadli Egipt in zasedli prekop. Zaprt je bil do aprila 1957, dokler niso prometa obnovili ob pomoči Združenih narodov.
A deset let kasneje je znova prišlo do spopadov na območju. Med šestdnevno vojno je Izrael okupiral Sinajski polotok vse do vzhodnega brega Sueškega prekopa. Naser je takoj odredil blokado prekopa. Šele leta 1974 se je Izrael umaknil z območja prekopa in ga prepustil v upravo Egiptu. Za plovbo so Sueški prekop ponovno odprli leto kasneje.
Odkritje ob vračanju
Možnost plovbe okoli Afrike je bila prvič nakazana na zemljevidu Fra Maura iz leta 1450, na katerem je bil Indijski ocean prikazan povezan z Atlantikom. To je verjetno spodbudilo Portugalce, tedaj vodilno pomorsko silo, v poskusih obpluti južno konico Afrike in najti pomorsko pot do Indije. Portugalski kralj Janez II. je 10. oktobra 1486 za vodjo odprave s tem ciljem imenoval Bartolomea Diasa (1450-1500).
Dias je odšel na pot deset mesecev kasneje z dvema ladjama in na precejšnji razdalji plul ob konici južne Afrike, nato je zavil proti vzhodu in ob izkoriščanju vetrov zajadral severovzhodno v Indijski ocean. Dvanajstega marca 1488 se je zasidral blizu ustja reke Boesmans ob obali Indijskega oceana. Hotel je nadaljevati pot v Indijo, vendar se je posadka uprla in prisiljen se je bil obrniti. Šele na povratni poti je maja 1488 dejansko odkril Rt dobrega upanja. Dias ga je poimenoval Rt neviht, šele pozneje ga je Janez II. Portugalski preimenoval v Rt dobrega upanja zaradi velikega optimizma, ki ga je vzbudilo odprtje morske poti v Indijo in na Daljni vzhod.
Danes ga velikokrat enostavno imenujejo le Rt (Cap ali Cape). Vsi pomorščaki vedo, da se pod tem imenom skriva visoka in strma pečina, ki leži približno 45 kilometrov južno od Cape Towna, metropole, kasneje poimenovane po rtu. V nasprotju s splošnim prepričanjem pa to ni najjužnejši konec Afrike. Najjužnejša točka je približno 150 kilometrov jugovzhodno, kjer rt Agulhas dejansko razmejuje Atlantik in Indijski ocean. Šele tam afriška obala zavije proti vzhodu. Vendar pa ladje, ki plujejo od ekvatorja navzdol ob zahodni strani afriške obale, dejansko že ob Rtu dobrega upanja začnejo potovati bolj proti vzhodu kot proti jugu.
Dias je na podlagi svojih izkušenj z raziskovalnimi potovanji pomagal pri gradnji ladij Sao Gabriel in Sao Rafael, s katerima ja odprava Vasca da Gama leta 1498 plula mimo Rta dobrega upanja in prvič po morski poti prispela v Indijo. Dve leti kasneje je bil Dias eden od kapetanov druge odprave v Indijo, 29. maja 1500 je flotiljo prav ob Rtu dobrega upanja zajela velika nevihta in štiri ladje, vključno z Diasovo, je z vsemi člani posadk pogoltnilo morje.
Okoli Rta se je potopilo več kot 3000 ladij
Plovba okoli Rta dobrega upanja še danes velja za nevarno, saj je morje ob rtu plitvo in polno čeri, ki so le od pol metra do tri metre pod gladino, ob oseki pa včasih pogledajo iz vode. Druga nevarnost je močan veter, ki je tudi ladje, ki so plule dlje od obale, velikokrat odpihnil na čeri, kjer so nasedle. Okoli rta na dnu morja ležijo ostanki več kot 3000 potopljenih ladij.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
Med zaprtjem Sueškega prekopa od leta 1967 do 1975 je bilo v njem ves čas ujetih 15 ladij.
Tokratna blokada je samo upravi prekopa povzročala od 12 do 14 milijonov dolarjev (od 10,19 do 11,89 milijona evrov) izpada prihodka dnevno.
Po ocenah Lloyd'sa je blokada vsak dan onemogočila prevoz tovora v vrednosti 9,6 milijarde dolarjev (okoli 8,15 milijarde evrov).
Skozi kanal lahko zapeljejo tudi največji supertankerji z izpodrivom 240.000 ton, ki imajo tudi več kot 20 metrov ugreza.
Nasedla kontejnerska ladja Ever Given je 400 metrov dolga in 59 metrov široka.
Bitke za Rt
Območje okoli Rta dobrega upanja so leta 1652 naselili Nizozemci in tam živeče pripadnike ljudstva Khoikhoi poimenovali Hotentoti. Izraz danes velja za slabšalnega. Približno 50 kilometrov severno od rta so ustanovili oskrbovalni tabor za ladje nizozemske Vzhodnoindijske družbe. Naselje se je sčasoma razvilo v Cape Town. Leta 1687 so Nizozemci na jugu Afrike naselili skupnost francoskih hugenotov, ki so na Nizozemsko pobegnili pred verskim preganjanjem v Franciji. Kolonija Cape je postopoma rasla in se v naslednjih 150 letih razširila daleč proti severu in severovzhodu.
Med napoleonskimi vojnami so leta 1795 Nizozemsko republiko zasedli Francozi. Tako je kolonija Cape postala francoski vazal in sovražnica Britancev. Zato je Združeno kraljestvo istega leta napadlo in zasedlo Cape. Leta 1803 so se nato odpovedali nadzoru nad ozemljem, a so se tri leta kasneje po bitki pri Blaauwbergu vrnili in ponovno zasedli kolonijo. Leta 1814 so Nizozemci ozemlje dokončno prepustili Britancem. Širše območje Rta je nato do leta 1910 ostalo britanska kolonija, takrat pa je bilo vključeno v neodvisno Južnoafriško unijo, sedanjo Republiko Južna Afrika.
