Zelena v vsem svojem veličastvu: Pri nas najbolj priljubljena kot jušna zelenjava

Miša Pušenjak
21.03.2021 04:40
Ste vedeli, da ni nujno gojiti le gomoljne zelene, čeprav to vrsto najbolj poznamo?
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Listnata zelena se ne razlikuje veliko od stebelne. Foto: Miša Pušenjak
Miša Pušenjak

Zeleno uvrščamo v družino kobulnic, v kateri so še korenje, peteršilj, pastinak, pa tudi zelišča, kot so kumina, koper, komarček … To je dobro vedeti, saj ne prenaša ozkega kolobarja. Na isto mesto jo sadimo šele po štirih letih. A pri tem upoštevamo tudi naštete sorodnice. Pri nas smo najprej poznali gomoljno zeleno, že nekaj let pa lahko kupimo tudi seme ali sadike listnate, stebelne različice te vrtnine. Tako je, gre samo za različne oblike iste rastline.

Gomoljna zelena je najbolj znana, saj je na naših njivah in vrtovih pa tudi v kuhinji že dolgo. Gomolj nastane iz korenine in dela stebelc, poganjkov. Vanj rastlina poleti skladišči hranila, da bo v naslednjem letu lahko zacvetela in naredila seme. Hranila se ustvarjajo v listih rastlin, zato gomoljni zeleni ne smemo trgati listov za poletne juhe. S tem odstranjujemo "tovarno" hranil, gomolj ostaja manjši. Dolgo časa sem potrebovala, da sem ugotovila, zakaj na vrtovih pogosto ni lepih gomoljev, na njivah pa kmetje teh težav niso imeli. Pa sem enkrat opazovala prijateljico, ki je na vrtu nabirala zelenjavo za kuhinjo. Mimogrede je utrgala nekaj listov zelene. No, če to delamo celo poletje, potem gomoljev seveda ne moremo pričakovati.

Zato sem bila zelo vesela, ko se je tudi pri nas nekaj let nazaj pojavila listnata oziroma stebelna različica te vrtnine. Tudi ta prezimi na prostem kot njena gomoljna različica, le da jo je smiselno zaviti v kopreno, obdati s slamo ali imeti posajeno v rastlinjaku. Njene liste pa lahko obtrgujete in uživate vse leto. Prave listnate zelene pri nas še nisem videla, tale stebelna različica pa je manj aromatična, zato je potrebnih nekaj več listov za isti okus juhe. A je tudi precej večja in bolj olistana. Zato je listov več kot dovolj.

Zelena se predstavi

Zelena za razliko od drugih kobulnic pogojno prenaša celo gnojenje s hlevskim gnojem. Sama sicer nisem najbolj navdušena nad tem, vsekakor pa svetujem, da ji dobro pognojite s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili. Komposta uporabite 8 do 10 l/m², kupljena organska gnojila pa po navodilih za uporabo. Najbolje pa se počuti tam, kjer je bilo gnojeno z gnojem preteklo leto, v tekočem pa dodamo nekaj komposta. V tem primeru bo zadoščalo tudi manj, 6 do 8 l/m². Kupljena organska gnojila pa dodamo po navodilih, in sicer jih zadelamo v zemljo približno 20 centimetrov globoko.

Zeleno vzgajamo preko sadik. Sejemo dokaj zgodaj, že v januarju, saj potrebuje tri mesece, da se sadika primerno razvije. Koristi ji pikiranje, zato jo lahko posejemo najprej v plitke pladnje in prepikiramo potem v posamezne lončke z do 5 centimetrov premera. Važno je, da zelene nikoli ne pikiramo in kasneje presajamo globlje, kakor je rasla v lončku. Drugače je predvsem gomolj podaljšan, podolgovat in manjši.

Kobulnice so znane po tem, da se še niso čisto prilagodile življenju s človekom. To pomeni, da so ostale deloma svetlokalilke. Zato sejte seme zelo plitko, najbolje je, da setev prekrijete samo s perlitom ali pa tanko plastjo substrata. Zelo je hvaležna tudi za pikiranje. Lahko pa jo posete v lončke z do 3 centimetre premera, direktno vzgojimo sadike brez pikiranja. Na prosto jih lahko sadimo že v začetku aprila, včasih tudi v sredini marca, saj razen ob kaljenju za nizke temperature ni občutljiva. Dobro utrjena, kvalitetna sadika prenese tudi nekaj stopinj pod ničlo. Tudi ob presajanju pazite, da je ne sadite globlje, kot je rasla v lončku.

Stebelna zelena ima močno odebeljena stebla, če jih prekrijemo s časopisom ali aluminijem, pa so še obeljena. Foto: Miša Pušenjak
Miša Pušenjka

Nega poleti

V rastni sezoni potrebuje namakanje, kadar je suho. Gomolj potrebuje veliko hranil, listje pa veliko vode, zato je namakanje, in to globoko (vsaj do 20 centimetrov v globino), nujno. Prav tako je treba ves čas vzdrževati zemljo rahlo in zračno.

Odlično se razume s kapusnicami, zato jo lahko sadimo v mešanem posevku z njimi. Prav tako je zelena kot kobulnica zelo odvratna porovi zavrtalki. Lahko jo sadite izmenično s porom. Za sajenje s čebulo v času nevarnosti čebulne muhe še ni dovolj velika.

Najbolj poznamo gomoljno zeleno. Foto: Miša Pušenjak
Miša Pušenjak

Mešani posevki

Kobulnice, med tudi njimi zelena, imajo močan vonj, veliko eteričnih olj. Zato niso dober sosed prav vsem vrtninam. Zeleno najpogosteje sadimo skupaj z kapusnicami, zeljem, ohrovti, cvetačo, brokolijem. Nekje na pet kapusnic posadimo eno sadiko zelene. Če je potrebujemo več, lahko seveda sadimo tudi eno vrsto kapusnic, eno vrsto zelene. A kolikor vem, je nekaj sadik na vrtu povsem zadosti.

Kapusnice in zelena - uspešna kombinacija Foto: Miša Pušenjak
Miša Pušenjak

Omenila sem že tudi por in druge čebulnice, saj čebulna muha in porova zavrtalka ne marata vonja kobulnic. Tudi kumare, paradižnik in paprika se z zeleno in njenim vonjem dobro razumejo. Med zelišči so njeni prijatelji timijan, krebuljica, česen in ognjič. Ne mara se z vsemi drugimi kobulnicami, po nekaterih podatkih naj bi bil izjema samo pastinak, s katerim se razume. Ne marajo pa se tudi s solato in endivijo, tudi radičem, artičoko, sladko koruzo in krompirjem.

Posebnosti stebelne zelene

Obstajajo tako stebelne kot belušne sorte zelene. Pri slednjih je zanimivo njihovo odebeljeno steblo. Do tega trenutka ravnamo z njimi povsem enako. Razlika je le v tem, da moramo pri gomoljni pustiti čim več listov, saj bodo samo ti napolnili gomolj, da bo lep in debel. Zato listov poleti ne uporabljajte za juhe. Poleg gomoljne posadite nekaj listnate, stebelne zelene, ki pa jo lahko uporabljate ves čas. Ker so listi nekoliko manj aromatični, jih uporabite nekaj več. Da se bo hitreje obraščala, ves čas skrbite za dovolj vlage. Občasno zalivanje z namočenimi koprivami in s pripravki, ki vsebujejo morske alge ali izvlečke rastlin, je vedno dobrodošlo.

Zelena in por skupaj v boju s porovo zavrtalko Foto: Miša Pušenjak
Miša Pušenjak

So pa stebla teh sort krhka in sladka, zato jih lahko grizljate tudi surova. V ameriških filmih vidite, da jih morajo jesti ubogi možje, ki jih žene prisiljujejo k hujšanju. Kobulnice so seveda znane po tem, da odvajajo vodo. Krhka, sladka stebla lahko ponudite na piknikih z raznimi omakami. Veliko bolj zdrava so kakor čips in drugi slani prigrizki. Odlična so tudi v svežih presnih sokovih in smutijih.

Vse kobulnice so zelo zdrave tudi za vrt. Njihov vonj odganja številne škodljivce, privabi pa koristne žuželke. Če vam kakšen korenček zacveti, naj ostane in razširja svoj vonj po vrtu. Enako velja za komarček, peteršilj ali koper. Pastinak in zelena pa sta previsoka, običajno zavzameta preveč prostora, da bi ju uporabili v ta namen.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta