Prehranski nasveti Marije Merljak: Zeleno je več kot hrana, je zdravje za srce, ožilje in kri

Pomladno zelenje vsrkava, vpija in čudotvorno hitro raste, saj vsak nov dan ni več podoben prejšnjemu in postreže z drugačno zeleno zaveso, bolj bohotno, še bolj popolno. Lepoto narave občutimo vsi, znanstveniki pa se zamislijo nad milijardami kemičnih operacij. Te potekajo v prav vsaki celici tudi še tako drobcene rastline, kjer s pomočjo sončne svetlobe v procesu, ki mu pravimo fotosinteza, nastaja klorofil, zelena barva listov rastlin, in blagodejno vliva na naše počutje. Klorofil številnih rastlin tudi uživamo in zelo koristi našemu organizmu.

V vsakdanjem življenju niti ne pomislimo, da je fotosinteza eden najbolj primarnih naravnih biokemičnih procesov in je od nje odvisno vse življenje na zemlji: rastlin, živali in ljudi. S fotosintezo iz ogljikovega dioksida iz zraka in vode ob energiji svetlobe nastaja primarna hrana za živali in človeka, nastajajo ogljikovi hidrati in sladkorji. Ni naš namen opisovati zapleten kemični postopek, dobro pa je vedeti, da je na tej poti zelo pomemben klorofil, ki ga preprosto lahko enačimo z zelenim barvilom rastlin. Klorofil namreč vsrka rdeči in modri del svetlobnega spektra, odbija pa zelenega, kar potem mi vidimo.

Klorofil ima podobno vlogo kot hemoglobin

Kemično je po zgradbi obroča klorofil enak hemu, ki je aktivni del molekule hemoglobina kot odločilne sestavine krvi živali in človeka. Razlika je le v tem, da je v klorofilu sredi molekule ion magnezija, v hemoglobinu krvi pa je ion železa. Dovolj, da je klorofil zelen in kri rdeča. Klorofil ima torej podobno vlogo kot hemoglobin in ga zato tudi krepi. Posredno klorofil prinaša kisik v naše telo in ga razstruplja, regenerira, pospešuje rast in obnovo tkiv, krepi srce ter sodeluje pri celjenju ran in v boju proti okužbam.

Posebej moramo poudariti, da je klorofil, ki ga uživamo prek zelenolistnate zelenjave in vseh drugih rastlin, izredno koristen za našo kri, srce in ožilje. Ugotovili so, da klorofil uravnava srčno mišico: krepi dejavnost srca ali pa ga umiri, ko je to potrebno. Ker sodi med antioksidante, ščiti celice pred prostimi radikali in oksidacijo.

Klorofil je kot nalašč za razstrupljanje, čiščenje organizma, pomaga iz telesa izločiti težke kovine baker živo srebro in aluminij. Ko nam otekajo noge, je dobro uživati še več zelenih rastlin. Nikakor ni nenavadno, da najprej ozelenijo grenke rastline: regrat, čemaž, krompirjevka, cikorija, divji beluši, šparglji, koprive, marjetice in trobentice ..., ki imajo relativno največ klorofila med rastlinami.

Zelenih odtenkov je v naravi največ in vsi delujejo pomirjujoče. Pomirjajo duha in blažijo motnje razpoloženja, na primer tesnobo in depresijo. Sv. Hildegarda je že pred stoletji zapisala tudi, da zelena živila posredno blažijo razna vnetja in pomagajo pri težavah z dihanjem, pri živčni obremenjenosti, izčrpanosti, tesnobi in depresijah, pri motnjah spanja in celo pri povišanem krvnem tlaku.

Čas za čemaž in koprive

Med prvimi spomladi ozelenijo divje grenke rastline. O njih smo že govorili v podobnem prispevku in poudarili, da grenčine v njih spodbujajo izločanje prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke, zato je prebava bolj učinkovita. Na obronkih gozdov te dni lahko nabiramo čemaž. Ta ima vse, kar imata česen in čebula, ter zlasti veliko klorofila, ki je močan antioksidant. Čemaž preprečuje poapnenje žil, zmanjšuje slab holesterol, čisti jetra, in ker je bogat z žveplom, odstranjuje parazite iz črevesja ter sluz iz pljuč. Čemaž je bogat tudi z vitaminom C. Na koži čemaževi listi čistijo in odstranjujejo lišaje, izpuščaje in ture. Čemažev sok celi težke rane, primeren je tudi za izpiranje pri belem toku.

Bogate z zelenim klorofilom so tudi koprive, pekoče in nepekoče. Različne vrste pekočih kopriv se po vsebnosti hranilnih in zdravilnih snovi ne razlikujejo veliko. Koprive imajo do sedem odstotkov beljakovin, kar je rekord med zelenjavo, ter večino vseh za človeka pomembnih mineralov in vitaminov. V njih so še karotenoidi in flavonoidi, ki delujejo kot močni antioksidanti in več vrst organskih kislin. V koprivah so našli encim sekretin; ta spodbuja trebušno slinavko in posredno znižuje krvni sladkor. Mnogi sladkorni bolniki zato sveže koprive sočijo in takoj spijejo sok.

Koprive so odlične zoper pomladno utrujenost. Odvajajo sečno kislino, zato blažijo in preprečujejo težave s putiko, z odvajanjem blata pa pomagajo pri izločanju odpadnih snovi iz organizma.

Prva solata za dobro razpoloženje

Od zelenih rastlin pa največ uživamo - solato. Lepo zeleno barvo solati daje klorofil, ki pozitivno učinkuje na vse celice. Močna antioksidanta lutein in zeaksantin preprečujeta degeneracijo rumene pege. Solata ima tudi laktukaksantin; ta zavira delovanje virusa Epstein-Barr, ki povzroča infekcijsko mononukleozo. V mlečnem soku solate so tudi kavčuku podobne snovi: laktuin, grenčina laktucin, latucerin in laktukopikrin, ki pomirjajo, delujejo blago analgetično in sedativno. Naposled ima solata tudi salicilno kislino, ki zavira delovanje encima COX-2, ki povzroča vnetja.

Zeleno solato povezujemo tudi z vitaminom C. Pa vendar so solata in druga zelenjava in sadje sinonim za vitamin B9 ali folno kislino. Ta pomaga ohranjati dobro razpoloženje in preprečuje depresijo. Folna kislina zagotavlja mentalno čilost, bistrost misli tudi v visoki starosti. Pomanjkanje folne kisline ima enak učinek kot pomanjkanje vitamina B12, kar je pogosto pri veganih: upad psihične kondicije, ki vodi v nerazpoloženje, nemir, jezo, tesnobo in depresijo.

Več zelenjave in sadja v zrelih letih

Nove raziskave pa uvrščajo vitamin B9 ali folno kislino med snovi, ki posredno preprečujejo tudi fizično obliko bolezni, varujejo žile pred kapjo, srčnim napadom in rakom. Varni smo že, če redno vsak dan jemo zeleno solato, stročnice in druge vrste zelene zelenjave in sadja. Toda kadilci bi morali pojesti dvakrat več zelenjave kot nekadilci, da bi se obvarovali. Vitamin B9 namreč odločno spodbuja encime za razgradnjo in presnovo proteina izocistein, ki je eden poglavitnih vzrokov za nastanek srčnih obolenj in smrtnosti. In je hujši od holesterola, ki se ga vsi tako bojijo. Količina izocisteina se povečuje s starostjo, zato moramo s staranjem zaužiti še več zelenjave in sadja. Folna kislina blaži strah, tesnobo in depresijo bržkone zato, ker znižuje izocistein, ki je nevrotoksin in sproža propadanje možganskih celic z vsemi posledicami, ki jih to povzroča, vključno s trajno izgubo spomina in demenco.

Razmeroma nova je ugotovitev, da vitamin B9 pomaga preprečevati raka, zlasti na materničnem vratu, ter pljučnega raka, raka na požiralniku, na dojkah in debelem črevesju, kar so potrdili v več raziskavah na različnih koncih sveta.

Solata uspeva skoraj vse leto, vsak mesec kakšna druga sorta. Vezivka ali rimska solata (latuca sativa romana) ima s prehranskega vidika največ, petkrat več vitamina C kot ledenka, nekajkrat več vitamina A ter toliko folne kisline ali vitamina B9, da že z enim obrokom zadostimo do 40 odstotkov dnevne potrebe po folni kislini.