Ste se kdaj vprašali, zakaj vam nekaj ne gre? Delate, a vam ne uspeva. Vaša storilnost ali ustvarjalnost je nikakršna. Storilnost ni odvisna samo od časa pri delu, ampak tudi od volje, vztrajnosti, psihičnega stanja, stresa ... Eden od vzrokov za slabšo zbranost in storilnost je lahko pomanjkanje hranil. Pri tem imajo ključno vlogo minerali (rudninske snovi), preplet med njimi in njihovo medsebojno razmerje.
Minerali uravnavajo temeljne biokemične in fiziološke procese in jih telo ne more izdelati samo, marveč jih moramo pridobiti s hrano. Vsi poznamo vitamine, vendar vitamini brez mineralov ne morejo delovati. Že odsotnost enega minerala ali napačno razmerje med njimi lahko prepreči procese prebave in presnove in tako slabšo storilnost. Pomembno je tudi vedeti, da minerali ne morejo vstopati v krvni obtok, če niso povezani z aminokislinami.
V zelenjavi je vedno manj mineralov.
Minerali uravnavajo alkalnost in kislost (pH) v telesu ter so odločilni za presnovo v celicah. V telesu nastopajo predvsem v obliki soli posameznih elementov, večkrat tudi kot sestavni deli vitaminov, na primer kobalt je v vitaminu B12. V presnovnih procesih se razgradijo na dva električno nasprotno nabita dela ali na pozitivne ali negativne ione, ki jim rečemo tudi elektroliti. Šele te telo uporabi za biokemične procese in nastanek energije.
Pri mineralih je lepo vidno medsebojno prepletanje in skupno učinkovanje. Vedno delujejo v določenem medsebojnem razmerju. Preveč ali premalo prvega zavira drugega, preveč ali premalo drugega pa prvega - in tako naprej. Toda sovpliv ni samo med dvema mineraloma, marveč je večstransko prepleten.
Brez kalcija možgani ne morejo misliti, mišice pa ne delovati. Podobno se kisik v krvi brez železa ne more vezati na hemoglobin; magnezij in kalij pa izmenjujeta svoje elektrone in tako poskrbita za sproščanje energije. Šele pravilno razmerje med natrijem in kalijem zagotovi normalno delovanje in prehajanje vode ter z njo hranil v celice in skupaj z odpadnimi snovmi iz nje.
Katere minerale potrebujemo
Medsebojnih interakcij med minerali je nešteto in prepletenost med njimi je izredno velika. Pri tem zadostuje že nekaj mikrogramov ali miligramov nekega minerala, da procesi stečejo normalno. Toda če nam manjka en sam mineral, se presnova v celicah, tudi v možganih, upočasni ali celo ustavi.
Z vidika potreb po mineralih jih delimo na makroelemente ter mikroelemente ali oligoelemente. Makroelementi so natrij, kalcij, magnezij, fosfor, kalij, žveplo in klor. Za vse je pomembno, da so v pravilnem medsebojnem razmerju, na primer natrij in kalij ali kalcij in magnezij.
Med mikroelemente pa sodijo železo, baker, mangan, cink, krom, selen, molibden, kobalt, vanadij, fluor in jod. Za dobro delovanje celičnih membran potrebujemo še zelo majhne sledi bora, niklja in silicija.
Makroelementi sodelujejo v procesu povezovanja encimov in aktivirajo encimske reakcije v celicah. Brez mineralov ni encimskih celičnih reakcij in celice odmrejo. Ob šibkih elektrolitih je presnova nepopolna, se upočasni in zmanjša. Posledice so nezbranost, razdražljivost, slaba volja, mišična utrujenost, alergije, podvrženost infekcijam, povečan krvni tlak, težave s srcem, diabetes, rak in še kaj. Pomanjkanje vodi tudi do postopnega zastrupljanja, saj je funkcija kalcija, selena in cinka, da se spajajo s škodljivimi težkimi kovinami ali jih izpodrivajo. Ti elementi, zlasti še cink, selen in mangan, delujejo kot antioksidanti, saj z njihovo pomočjo telo naredi antioksidativne encime.
Če nam česa primanjkuje
Nekdo je slabokrven in nima življenjske energije, zato išče samo hrano z železom. Žal ne ve, da je baker tisti, ki omogoča učinkoviti izkoristek železa.
Kdor ima neravnovesje cinka, ima več psihičnih težav in se ne more zbrati.
Ko je jod v napačnem razmerju, nam bo zmanjkovalo energije tudi za manjše naloge.
Mnogo ljudi pozna samo kalcij za kosti, a ne vedo, da je potrebnih kar 15 snovi, če hočemo kalcij s pridom uporabiti. Do takrat nas muči nespečnost in se spet ne moremo zbrati.
Pomanjkanje kalija ali napačno razmerje lahko sproži stres.
Za storilnost je pomemben magnezij, vendar le, če je povezan z drugimi, da ga telo veliko bolje izkoristi.
Ste kdaj pomislili, zakaj postanete živčno razdražljivi in imate slabe mišične reflekse? Zaradi napačnega razmerja mangana.
Prav tako imate splošno slabo počutje zaradi pomanjkanja molibdena.
Pomembno je razmerje natrija in selena, saj sta oba nujna za pravilno delovanje živcev, mišic in življenjsko moč.
Ničesar preveč, ničesar premalo
Preveč kalcija v hrani sproža izgubo magnezija - pa tudi cinka in mangana. Preveč fosforja botruje izgubi kalcija in zmanjša izkoristek magnezija in mangana. Baker je sam po sebi toksičen, a ga nevtralizira navzočnost cinka. Po drugi strani je potreba po bakru spet odvisna od cinka, železa, kadmija in molibdena. Skratka navzočnost enega elementa pogojuje drugega in tretjega in tako naprej. Stvar je še bolj zapletena, saj so minerali prepleteni še z vitamini in v povezavi z beljakovinami, maščobami in ogljikovimi hidrati.
Potrebujemo prav vse minerale, saj jih telo ne more izdelati samo. Problem sodobnega sveta je, da je dostopnost do mineralov vse manjša. Rezultati analiz kažejo, da so se deleži mineralov v zadnjih 50 letih močno znižali, razen pri fosforju, so zapisali v študiji o vlogi mineralov v živilski tehnologiji in prehrani, objavljeni na Bitenčevih živilskih dnevih 2009. Delež kalcija in železa se je v zelenjavi v povprečju znižal za petino, magnezija za dobro tretjino, kalija za 15 odstotkov in natrija za skoraj polovico. Najbolj se je v zelenjavi znižala vrednost bakra, na vsega 19 odstotkov nekdanje vsebnosti. Nekoliko manj občuten je v povprečju upad pri sadju.
Danes je na trgu veliko sadja in zelenjave, uvoženih z drugih klimatskih in pedoloških območij. Zato sredi zime lahko uživamo paradižnike in drugo zelenjavo z južne poloble. Prav tako danes pridelujejo drugačne sorte in vrste kot nekoč. Mnoge rastline so gojene v modernih industrijskih kompleksih brez zemlje, kar skušajo predstaviti javnosti kot vrhunec tehnologije. Pridelek je res večji, lepši, trajnejši, vendar je biološka sestava takih rastlin drugačna.
Za izboljšanje mineralnega razmerja
Če razmislimo, je z enostransko prehrano nemogoče doseči pravo razmerje med minerali in s tem visoko storilnost; ne samo z živalskimi viri in tudi ne z rastlinskimi viri. Samo mešana prehrana lahko to omogoča. Tedaj bomo uspešni in ustvarjalni v vseh pogledih in bomo imeli še dovolj časa za druženja z družino, sosedi in prijatelji.
Pokusite napitek iz pomaranč, jabolk, suhih sliv, kefirja in limoninega soka. Zanj potrebujemo dve pomaranči, rdeče jabolko, hruško, deset suhih sliv, limonin sok, do dva dl kefirja, žlico medu. Vse sestavine zmešamo v mešalniku, okrasimo z vejico melise in spijemo.
Za jagodičje s sirotko potrebujemo 150 g mešanega zamrznjenega jagodičja, 3 dl sirotke in med. Zmešamo v mešalniku in takoj spijemo.
Sendvič za spomin
Potrebujemo kruh in fižolov namaz, ki ga naredimo tako, da kuhan fižol, vloženo papriko, kislo smetano in česen zmešamo v mešalniku in namažemo na kruh. Čez to položimo dve rezini pršuta ali rezine kuhanega jajca.
Na vrh damo solato iz kislega zelja, ajdove kaše, raznobarvnih paprik, česna, peteršilja in olja s pravilnim ravnovesjem esencialnih maščobnih kislin (ričkovo, orehovo, lešnikovo in olje oljne ogrščice).
Če uporabljamo oljčno, bučno ali sončnično olje, moramo dodati nekaj sesekljanih orehov ali lešnikov.
