Prehranski nasveti Marije Merljak: Hrana, ki preprečuje strjevanje krvi

Pust je mastnih ust," pravimo, in pretirano sladek, krofast. Ali lahko karkoli storimo, da bi lahko mirno jedli pustne dobrote in preprečili nastajanje strdkov?

Kako krvni strdki nastanejo?

Če imamo žile zdrave in na notranji strani gladke, krvni strdki ne nastajajo, saj kri po žilah zlahka teče. Če so notranje stene žil hrapave, se na grbinah kri vrtinči in začne zastajati. Ob tem nastanejo zgostitve krvi, saj se aktivirajo encimi, ki povzročajo strjevanje. Hkrati se na stene žil začne nalagati oksidiran holesterol, ki potuje po krvi skupaj z lipoproteini. Sčasoma iz tega nastanejo strdki, ki zožijo presek žil in preprečujejo normalen pretok krvi. Posledično se zvišuje krvni tlak.

Ko hrapave obloge na notranjih stenah žil postanejo kompleksna snov iz holesterola, lipoproteinov, trombocitov in kalcija, govorimo o aterosklerozi. V primeru zamašitve venčnih žil, ki oskrbujejo srce, govorimo o srčni kapi, ob zamašitvi žil v možganih pa o možganski kapi. Seveda so še drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na nastanek strdkov, med njimi poškodbe žil, preveč homocisteina v krvi, slabe razvade in stres.

Kakšne rešitve ponuja hrana?

Pomoč za preprečevanje strdkov so govedina, svinjina, ribe z omega 3 maščobnimi kislinami, korenje, proso in ječmen, zelenolistna zelenjava, zelje, repa, motovilec in radič ... Potem vse vrste jagodičja ter čebulnice (česen, čebula, por, drobnjak, čemaž), orehi in začimbe: kurkuma, klinčki, kumina, majaron, meta, timijan, ingver in vino, bogato z resveratrolom.

Vitamini B6, B9 in B12 razgrajujejo aminokislino homocistein (izocistein), ki spodbuja aterosklerozo, zato pustna pojedina nikoli ne škodi, če je v ričetu tudi svinjina ali pa govedina, ki vsebuje poleg vitamina B12 tudi cink, ki je vključen v pravilno izdelavo žilne stene.

Poldrugi korenček na dan naj bi zmanjšal nevarnost kapi. Korenček varuje pred prostimi radikali, pomlajuje in zavira proces staranja, krepi imunski sistem ter srce in ožilje. Lahko ga uživamo kuhanega, dušenega ali kot sveže stisnjen sok, ki gradi, prenavlja telo in ga zdravi.

Sveže stisnjen korenčkov sok je izvrsten vitaminski in mineralni napitek z močnimi antioksidanti iz karotenoidnih in flavonoidnih snovi. Najbolj znan karotenoid je betakaroten, iz katerega v telesu nastaja vitamin A. Betakaroten preprečuje oksidacijo holesterola in posledično kapi. V korenčku so skoraj vsi vitamini skupine B, zlasti B5 in B6, E, C in K. Med minerali ima razmeroma veliko kalcija, potem železa, nekaj fosforja, natrija, silicija, selena, magnezija, arzena, mangana, žvepla, bakra in celo broma.

Proso in ječmen

Proso je zelo drobno, a polno hranilnih snovi. Pri beljakovinah se primerja z ajdo, a ima veliko več vitaminov iz skupine B in mineralov, med katerimi izstopa silicij.

Silicij naredi krvne žile bolj prožne, okrepi tudi okoliško tkivo in tako preprečuje arteriosklerozo in kapi. Tudi krčne žile so lahko posledica neelastičnih, mlahavih vezivnih tkiv okoli žil. Nastane močno oslabljen krvni obtok in nastanejo lahko velike težave. Silicij veže vodo in jo prenaša po organizmu. Ta lastnost je odločilna za prožnost žil, sklepnega hrustanca, kosti, kože, las in nohtov. Okrepi posebno mrežno strukturo vezivnega tkiva limfe in krepi nastajanje kolagena, ker spodbuja delovanje encima prolilhidroksilaze, da ta nalogo izvede. Prav tako je silicij nujen za nastanek elastina. Silicij pospešuje proces mineralizacije kosti in preprečuje staranje.

Kdor ne mara prosene kaše, lahko dobi silicij v rdeči pesi, korenju, zeleni, hrenu in špargljih ter v krompirju in topinamburju. A kot rečeno, največ ga je v prosu in nekoliko manj v ječmenu in ovsu, pa tudi v preslici.

Ječmen je bogat z magnezijem, bakrom in selenom, zato je odličen za srce in ožilje, zlasti pri preprečevanju kapi. Ječmenove vlaknine pomagajo pri zniževanju holesterola v krvi, ker vsebujejo betaglukan. Še največ ječmena uporabijo kot ječmenov slad za pivo ali ga pražijo za ječmenovo belo kavo. Za doječe matere je dober na mleku skuhan ječmen ali ričet.

Dvojna vloga alkohola

Lahko koristi ali škodi. Kdor pije vino z modrostjo, se mu precej zmanjša nevarnost za srčno ali možgansko kap. Pomembna snov v vinu je resveratrol, ki zavira sprijemanje trombocitov in oksidacijo nevarnega holesterola LDL, hkrati pa zvišuje dober HDL. Resveratrol je samo del skupine flavonoidov v vinu in prav vsi imajo pozitivno vlogo pri zdravi krvi. Ker delujejo sinergično, so še močnejši kot vitamin E. Njihova naloga je tudi, da ščitijo vitamin C pred oksidacijo in obnavljajo mehanizem razgrajevanja strdkov.

Zdravje na veliko žlico

Č'bulna juha s krompirjem in česnovimi kruhki

Potrebujemo dve čebuli, dve žlici oljčnega olja, tri stroke česna, 4 rezine kruha, sol, poper, majaron, peteršilj in lonček smetane za kuho, vsaj liter vode in en krompir.

Na vroči maščobi rahlo prepražimo narezani čebuli, prilijemo malo vode, da povre, dodamo sesekljan česen in zalijemo z litrom vode, v kateri smo prej skuhali na kocke narezan olupljen krompir. Solimo, popramo, dodamo pretlačen krompir in kuhamo do vretja, prilijemo smetano za kuho, še malce pokuhamo. Posebej na maslu prepražimo kocke kruha, dodamo sesekljan, rahlo prepražen česen in ga stresemo v juho s kuhano repo z mesom. Vse skupaj še enkrat dobro prevremo, nekoliko ohladimo, a ponudimo še toplo.

Korejevec

Potrebujemo 500 g fižola, 400 g korenja, 2 šalotki, 4 stroke česna, 1 žlico sladke paprike, 2 lovorova lista, ščepec majarona, 4 rezine slanine, sol in poper, žlico moke, 2 žlici vinskega kisa.

Pripravimo tako, da rjavi fižol čez noč namočimo v hladni vodi. Zjutraj vodo odlijemo in nalijemo novo vodo, rahlo osolimo in do polovice skuhamo fižol. Korenje narežemo na rezine in sesekljamo šalotko ter stremo česen. To dodamo v lonec k fižolu skupaj z lovorovim listom, soljo, poprom, majaronom, sladko papriko in kuhamo še 30 minut. Jed zgostimo z moko, zabelimo z ocvirki, prevremo in ponudimo. Namesto moke lahko uporabimo krompir, po želji si lahko jed okisamo z žlico jabolčnega kisa.

Kmečki ričet z mesom

Potrebujemo 400 g ješprenja, 200 g suhega fižola, 300 g prekajene svinjine (ali kranjsko klobaso), dve čebuli, glavico česna, dva korenja, eno kolerabo, peteršiljevo korenino, pol gomolja zelene, šop peteršilja, 300 g krompirja, nekaj listov lovora ter sol in poper. Pripravimo tako, da fižol v vodi namakamo čez noč, ješprenj pa tri ure. Posebej skuhamo fižol. Nato namočen ješprenj skupaj z vodo, v kateri smo ga namakali, in mesom kuhamo eno uro. Nato dodamo sesekljano čebulo in česen, sesekljano zelenjavo, krompir in vse skuhamo do prave mehkobe. Na koncu dodamo kuhan fižol, narežemo meso na koščke, dosolimo, dodamo sesekljan peteršilj in serviramo.