Najpogostejša manipulacija avtorjev člankov o kravjem mleku je dosledno izpuščanje pridevnika "kravje". Enako počne mlekarska industrija, ki ima številna imena za izdelke iz kravjega mleka, a niti na enemu ne piše "kravje". Samo: mleko. Navidezna malenkost ima globok pomen: v možganih ljudi izenačiti kravje in človeško mleko. Zanimivo, da isto jezikovno manipulacijo uporabljajo mlekarji, znanstveniki, prehranski strokovnjaki, mediji in tudi vsi drugi.
Obravnava kravjega mleka in mlečnih izdelkov je potrebna predvsem zaradi vsiljenega prepričanja, da je kravje mleko nujno za zdravje, da vsebuje veliko beljakovin, kalcija ter drugih mineralov in vitaminov. Skoraj nikoli ne navajajo, ali nam in v kakšni meri ta hranila koristijo. Prehranski redukcionisti kravjega mleka ne obravnavajo celovito, ne pišejo o njegovem celovitem vplivu na zdravje ljudi. Indoktrinacija o nujnosti uživanja kravjega mleka praktično traja od rojstva, vrtca in osnovne šole, vleče pa se vse do poznih let. V zgodnjem otroštvu so nas najvplivnejši ljudje prepričali, da kravje mleko nujno potrebujemo, da brez njega ne moremo biti zdravi. Zato in tudi zaradi izkušnje stika z materjo pri dojenju, ki je povezana z občutkom ugodja, podzavestno vsako mleko doživljamo kot nekaj prijetnega in koristnega. Resnica o vplivu kravjega mleka na zdravje ljudi je drugačna.
Naravnih in znanstvenih dejstev o vplivu kravjega mleka na zdravje ljudi mnogi nutricionisti in zdravniki ali ne poznajo ali pa jih ne navajajo oziroma jih prikrivajo. Zakaj?
Dejstva, da je uživanje kravjega mleka nenaravno
1. dejstvo: Vsak novorojenček uživa mleko svoje mame (človek človeško, opica opičje, teliček kravje, kozliček kozje ...) v precej natančno odmerjenem času, ko druge hrane še ne more uživati. Vsaka mama neha tvoriti mleko, ko njen mladiček začne uživati trdo hrano.
2. dejstvo: Naravna konzumacija mleka poteka neposredno iz dojke v usta, brez stika s svetlobo ali zrakom, brez sprememb temperature, brez vsakršnih kemičnih ali fizikalnih sprememb. Mleko, ki ga uživamo, je spremenjeno na številne načine.
3. dejstvo: Vsa mleka so kemično in biološko različno strukturirana in prilagojena različnim potrebam novorojenčkov. Razlika med človeškim in kravjim mlekom je zelo očitna. In zelo zamolčana. Pri nobeni sestavini človeško in kravje mleko nista izenačena - kravje mleko je neka povsem druga tekočina, po kemični sestavi, fizikalnih lastnostih in namenu. Kravje mleko vsebuje trikrat več beljakovin kot človeško, veliko manj ogljikovih hidratov in maščob.
Osteoporoza in pogostost zlomov kosti sta najvišji v državah, ki porabijo največ mleka in mlečnih izdelkov, kalcija ter živalskih beljakovin
4. dejstvo: Namen človeškega mleka je predvsem razvoj možganov, namen kravjega mleka pa hitra rast kosti in mišic. Zato teliček podvoji svojo težo v približno šestih tednih, dojenček v šestih mesecih. Možgani dojenčka ob rojstvu predstavljajo približno deset odstotkov teže, možgani teleta ne predstavljajo niti enega odstotka njegove teže. To jasno opozarja na velikansko razliko med potrebami človeškega in kravjega mladička, posledično je velikanska razlika med materinim in kravjim ter katerimkoli drugim živalskim mlekom, ki je neka povsem druga tekočina po kemični sestavi, fizikalnih lastnostih in namenu.
5. dejstvo: Pediatri vseh držav opozarjajo, da je dajanje nepredelanega kravjega mleka človeškim dojenčkom v prvem in celo v drugem letu starosti smrtno nevarno. Logično vprašanje je, kako to, da smrtno nevarna hrana čez nekaj mesecev postane zdrava in nenadomestljiva (obvezno kravje mleko v vrtcih in osnovnih šolah).
6. dejstvo: Živalsko mleko vsebuje veliko rastnega hormona IGF-1. Številne študije so dokazale, da višje ravni IGF-1 vplivajo na razvoj nekaterih tumorjev, predvsem na prostati, dojkah, jajčnikih, debelem črevesu, in drugih oblik raka. Odrasli, ki uživajo kravje mleko, imajo za približno deset odstotkov višjo raven IGF-1 kot tisti, ki ga ne uživajo. Mleko je na vrhu prehranske verige in kumulativno vsebuje vse, kar krave zaužijejo (nenaravno hrano, pesticide, fungicide, herbicide, vse kemikalije iz vode vključno z zdravili, hormoni, cepivi in drugimi škodljivimi snovmi). Za čas sesanja telo mladička tvori encim laktazo, ki razgrajuje mlečni sladkor (laktozo) in rinil za predelavo beljakovin (kazein). Po času dojenja telo preneha tvoriti laktaze in rinila, ker ju ne potrebuje več. Nastopi nezmožnost presnavljanja in prebavljanja mleka s posledicami, kot so driska, zaprtje, napihnjenost, slabost, glavobol, izpuščaji na koži ipd. Tvorjenje laktaze se umetno podaljšuje s hranjenjem otrok s kravjim mlekom. V državah, kjer otroci uživajo veliko kravjega mleka, je najmanj intolerantnih ljudi (okrog 5 %), je pa največ ljudi z osteoporozo, rakom, multiplo sklerozo, diabetesom tipa 1 ipd. Podatki pravijo, da ima okrog 65 odstotkov Indijcev laktozno intoleranco, v Aziji, Južni Ameriki in Afriki je ta delež od 80 do 100 odstotkov. Po podatkih proizvajalcev mleka je ta delež pri nas višji od 50 odstotkov, pri odraslih tudi veliko višji.
7. dejstvo: Samo kravje mleko (ni nobene druge hrane) slavimo kot svetovni dan šolskega mleka, v EU imamo projekt Mleko za šole, imamo "shemo šolskega mleka", osnovne šole redno obiskuje mlečna kraljica, imamo tradicionalni slovenski zajtrk, kjer otrokom ponujajo mleko in maslo. Tako je za mlekarsko industrijo in industrijsko znanost pomembno, da z rednim uživanjem kravjega mleka otroci ohranijo tvorjenje laktaze in rinila in tako preprečijo bolezen - laktozno intoleranco (hipolaktazijo).
8. dejstvo: Naravni odziv na hrano, ki je telesu tuja, ne more biti bolezen. Hipolaktazija je izmišljena bolezen, za "zdravljenje" katere je farmacevtska industrija izumila "zdravilo": tablete laktaze.
9. dejstvo: Poleg laktozne intolerance so kravje mleko in mlečni izdelki najpogostejši vzrok alergij na hrano. Te reakcije vključujejo alergične reakcije prebavil (od bruhanja, driske, zaprtja, vnetja), dihal (zamašen nos, izcedek, vnetje sinusov, astma) in kože (atopični dermatitis, ekcem, lojavost, koprivnica). Mlečni izdelki so vzrok za več kot 50 odstotkov slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa pri otrocih, za nenormalno strjevanje krvi, povzroča tudi vedenjske težave (razdraženost, hiperaktivnost, glavobol, utrujenost). Iz metaanalize, ki vključuje podatke iz 51 publikacij, je razvidno, da je mleko najpogostejši prehranski alergen; takoj za njim so jajca, sledijo pa arašidi, ribe, raki in školjke. V nekaterih študijah so ugotovili, da je celo do 17 odstotkov otrok alergičnih na kravje mleko. Tudi pregled 229 člankov na temo alergij na kravje mleko je pokazal, da je alergija na beljakovine iz kravjega mleka najpogostejša prehranska alergija.
10. dejstvo: Nihče še ni zbolel, ker ni užival kravjega mleka ob zadostni hrani drugega izvora. Naši predniki, ki so uživali nepredelano kravje mleko, so ga uživali zaradi pomanjkanja druge hrane in o škodljivih posledicah se nihče ni niti spraševal in so jih le redko pripisovali uživanju kravjega mleka. Na takratni ravni znanosti ni bilo možno dokazati nepotrebnosti in škodljivosti vnosa kravjega mleka in mlečnih izdelkov.
11. dejstvo: Ne obstaja nobena znanstvena raziskava, ki bi potrdila, da je kravje mleko potrebno, nujno ali nenadomestljivo oziroma da telo ne more dobiti vseh hranil, ki jih vsebuje kravje mleko, iz drugih virov.
Dejstva, da je uživanje kravjega mleka škodljivo
12. dejstvo: Kravje mleko naj bi zaradi velikih količin kalcija najbolje zagotavljalo trdne in močne kosti. Od kod pa kalcij pridobi krava, slon, žirafa? Kalcija ne proizvaja nobena žival, niti krava ne. To je rudnina v prsti, ki jo vsrkavajo le rastline. Sto gramov ohrovta vsebuje 150 mg kalcija, suhih fig 162 mg, kravjega mleka pa 110 mg. Znanstveniki na harvardski univerzi so ugotovili, da je "mleko le eden od mnogih virov kalcija". To, kar je pomembno pri kalciju, je kalcijevo ravnovesje, ki pokaže razmerje med vnesenim in izločenim kalcijem. V vseh raziskavah je bilo ugotovljeno, da beljakovine iz kravjega mleka negativno vplivajo na to ravnovesje. Velik vnos beljakovin povzroča, da se te pretirano izločajo skozi ledvice, kar povzroča nastanek ledvičnih kamnov.
Po pregledu 141 študij (Lanou, 2009) so avtorji povzeli: "Osteoporoza in pogostost zlomov kosti sta najvišji v državah, ki porabijo največ mleka in mlečnih izdelkov, kalcija ter živalskih beljakovin." V državah z največjo porabo mleka in mlečnih izdelkov - ZDA, Švedska, Izrael, Finska in Velika Britanija - imajo najvišje stopnje zlomov kolkov, ki so povezani z osteoporozo. Uživanje majhnih količin mlečnih izdelkov ali pa nič ne škoduje kostem, saj imajo v državah, kjer uživajo najmanj mlečnih izdelkov - Hongkong, Singapur in podeželska Afrika -, najnižje stopnje osteoporoze. Zaključek dveh velikih kohortnih študij na Švedskem (skupaj 106.772 udeleženk in udeležencev) je bil jasen: večja poraba kravjega mleka pri ženskah in moških ne pomeni manjšega tveganja za zlome, je pa lahko povezana z višjo stopnjo umrljivosti. Raziskava v 23 državah je pokazala, da je pogostost zloma kosti neposredno povezana z vnosom beljakovin živalskega izvora zaradi endogene tvorbe kislin, ki je posledica presnove živalskih beljakovin. V neki študiji na 240 otrok so ugotovili, da med otroki, ki so zaužili tri mlečne obroke dnevno, in med tistimi, ki niso zaužili nobenega, ni bilo razlike v kostni gostoti.
Večja ko je poraba kravjega mleka, več je diabetesa tipa 1
13. dejstvo: Znanstveniki so ugotovili številne negativne učinke uživanja mlečnih izdelkov na človeško zdravje, med katerimi je eden najbolj konsistentnih povezava z rakom prostate. Epidemiološke raziskave na Japonskem (Ganmaa, Li, Qin, Wang, Takeda in Sato, 2003) kažejo, da se je rak prostate od druge svetovne vojne povečal za 25-krat, kar je približno enako povečanju vnosa mleka in mlečnih izdelkov (20-krat večji), medtem ko se drugi prehranski dejavniki niso bistveno spremenili. Številne metaanalize so potrdile izsledke študij, v katerih so ugotovili imajo redni uživalci kravjega mleka za skoraj 25 odstotkov povečano tveganje za umrljivost zaradi raka prostate.
V 14 ločenih študijah z izoliranim učinkovanjem organskega kravjega mleka (vsebuje le naravno vsebovane hormone) na rak prostate v epruveti so dokazali, da kravje mleko pospešuje rast raka v povprečju za 30 odstotkov (Tate, Bibb in Larcom, 2011). "Ti podatki kažejo, da je treba bolnike z rakom prostate in dojk opozoriti na možnost pospeševanja napredovanja bolezni zaradi uživanja mlečnih izdelkov in njihovih nadomestkov."
14. dejstvo: V metaanalizi 17 prospektivnih študij so ugotovili, da so večji vnosi kravjega mleka povezani z 32-odstotnim povečanim tveganjem za raka na jajčnikih.
15. dejstvo: Vnos beljakovin živalskega izvora je pozitivno povezan z visoko umrljivostjo zaradi kardiovaskularnih bolezni. To kaže na pomembnost zamenjave vira beljakovin. To so izsledki študije na 131.342 udeležencih (Song M, Fung TT, Hu FB, Willett WC, Longo VD, Chan AT, Giovannucci, 2016).
16. dejstvo: Dr. T. C. Campbell je že leta 1990, po uradnih kriterijih za eksperimentalno določanje kancerogenosti substanc, kazein (glavno beljakovino v kravjem mleku) v številnih raziskavah, ki jih je finančno podprl ameriški NIH, označil kot najverjetneje najbolj rakotvorno substanco, ki jo zaužije človek, kar jih je bilo kadarkoli testiranih. Vse to je podprl z najcelovitejšo biomedicinsko opazovalno raziskavo o vplivu prehranjevanja na rakava obolenja, srčno-žilne in presnovne bolezni v zgodovini (Campbell in Chen, 1999).
17. dejstvo: Že leta 1992 so finski raziskovalci ugotovili, da je kravje mleko udeleženo kot možen sprožilec avtoimunskega odziva, ki uničuje beta celice trebušne slinavke, kar povzroča sladkorno bolezen tipa 1 (Karjalainen J. in drugi, 1992). Od takrat so opravili veliko študij in v veliki večini ugotovili povezanost uživanja kravjega mleka s sladkorno boleznijo tipa 1 - večja ko je poraba kravjega mleka, več je diabetesa tipa 1. Že leta 1940 je dr. Roy Swank dokazal vpliv porabe kravjega mleka na pogostost multiple skleroze. Francoski raziskovalci (Malosse D., Perron H., Sasco, Seigneurin J. M.) so primerjali vpliv porabe kravjega mleka na razširjenost multiple skleroze v 27 državah in 29 populacijah po celem svetu. Ugotovili so pomembno korelacijo med vnosom kravjega mleka in razširjenostjo multiple skleroze.
18. dejstvo: Ameriški inštitut za raziskave raka natančno našteva živila, "ki se borijo proti raku". Na dolgem seznamu te hrane ni mleka. Na spletni strani Ameriškega združenja za boj proti raku v priporočilih o zdravi prehrani niti z besedico ni omenjeno mleko niti mlečni izdelki. V Evropskem kodeksu za boj proti raku priporočajo: "Omejite hrano, ki vsebuje maščobe živalskega izvora." Kravje mleko in mlečni izdelki so bogat vir maščob.
19. dejstvo: Vpliv domačega surovega kravjega mleka in kravjega mleka z oznako A2 na zdravje ljudi je vsebinsko enak kot vpliv industrijskega kravjega mleka.
20. dejstvo: Dokončno: kravje (živalsko) mleko za prehrano ljudi ni potrebno. Je pa lahko zelo škodljivo.
Verjamem, da kravje mleko in mlečne izdelke uživamo predvsem zato, ker se nismo nikoli vprašali, kdo in zakaj nas je prepričal o njegovi koristnosti. Ker nam prikrivajo informacije o njegovi škodljivosti. Ker verjamemo marketinškim neresnicam mlekarske industrije in industrijskim strokovnjakom. Tisti, ki so dobro informirani, kravjega in drugega živalskega mleka in mlečnih izdelkov uživajo zelo malo ali pa nič. Seveda požirek živalskega mleka ali košček sira ljudem ne naredi nobene škode, a vedeti je treba, da to mleko ne vsebuje niti ene snovi, ki je ne bi mogli nadomestiti z varnejšimi in koristnejšimi živili.
