Prek pokala nazaj v zlate nogometne čase

Prikupne zgodbe piše nogometni pokal. Zadnja leta jih piše še več, odkar smo z novim sistemom v Sloveniji dobili zares pravo pokalno tekmovanje. Končno! Nič več privilegijev prvoligašev, ki se zdaj bodejo z malčki že v zgodnji sezoni, nič več dirigiranih žrebov, nič več tekem doma in v gosteh, da so manjše ekipe imele še manj šans. To je to, to je čar tekmovanja, ki kljubuje že malce dolgočasnemu štirikrožnemu sistemu prve lige desetih klubov, ob katerem še marsikateri trener vzklikne: "Vedno eni in isti."

Slovenski pokal je lani do polfinala pognal drugoligaški moštvi iz Slovenske Bistrice in Kidričevega. Okej, naposled smo imeli klasični finale Olimpije in Maribora, a v tej sezoni zakonitosti znova padajo. Do četrtfinala so preživeli štirje prvoligaši. Pa niti ne oni največjega kalibra. Zraven ni več ne Celja ne Olimpije ne Maribora. Sta pa kluba z dna lestvice, Radomlje in Rogaška. Pa Koper in Mura, v prvi ligi vse prej kot prepričljiva. In četica drugoligašev, čakajoč na presenečenje, kakršnega še nismo imeli: Beltinci, Gorica, Triglav in Ilirija.

Angleški senzaciji trčili na Maribor

Ovržimo mite: resda je pokal poln presenečenj, le kako bi bilo drugače, ko se velikih skalpov željni nižjeligaši zaženejo nad prvokategornike, a le dvakrat smo imeli v finalu drugoligaša. In nobeden ni šel do konca. Prvič je drugoligaš finale igral leta 2002, ko je Gorica, takrat še v dveh tekmah, s 4:0 in 2:1 opravila s presenečenjem, kidričevskim Aluminijem. Leta 2020, v letu covida, je Mura v reprezentančnem centru na Brdu pri Kranju v finalu z 2:0 ugnala lendavsko Nafto.

Tolažba za senzacije željne: saj v nogometni tujini ni precej drugače. Med redkimi primeri, ko je klub druge lige šel do konca, je tisti iz nekdanje skupne države, ko je Borac iz Banjaluke leta 1988 šokiral veliko Crveno zvezdo in postal pokalni prvak Juge.

Še v angleškem pokalu FA, ki je ne le najstarejše nogometno tekmovanje na svetu, temveč tudi prispodoba za šokantne rezultate, je drugoligaš trofejo nazadnje osvojil zdaj že daljnega leta 1980 - takrat je West Ham premagal Arsenal. Imajo pa Angleži dva sodobna nenavadna primera, oba povezana z Mariborom: leta 2011 je Birmingham City osvojil oni manj vredni pokal, ligaškega, kot drugoligaš zaigral v Evropi in trčil na NK Maribor. Dve leti pozneje je Wigan odnesel ta pravi pokal, tisto pomlad izpadel v angleško drugo ligo in v Evropi naletel na - ja, na Maribor. Tudi tretjeligaši so že bili pokalni prvaki in to celo zelo blizu, leta 2013 je to v Avstriji uspelo Paschingu.

Marsikaj je v (ekspresnem) žrebu

Še do osmine finala letošnjega pokala so bili tudi pri nas zraven tretjeligaši: Podvinci, Videm pri Ptuju, Ljutomer in Jesenice. Za lep dodatek še Čarda Martjanci iz četrte lige. Kaj zmore četverica klubov iz 2. SNL v kljubovanju večjim? Njihov juriš bo še bolj pogumen, potem ko so Celjani leteli ven že v šestnajstini finala, po enajstmetrovkah jih je izločila Nafta. Maribor je v osmini finala doživel svoj šok, gol Radomelj v zadnjih sekundah tekme v Ljudskem vrtu. Olimpijo je v prvoligaškem spopadu osmine finala v Stožicah izločil Koper.

Ja, marsikaj je v žrebu. Beltinci so se do četrtfinala podili po nižjeligaških terenih, ugnali Tromejnik, Gančane in Ljutomer. Ilirija je šla dvakrat na Štajersko, v Rogozo in Videm. Triglav tudi - v Zavrč in Podvince. Le Gorica je že naletela na prvoligaša, na Domžale, in opravila z njim. Kako že pravijo ... danes zna vsak igrati nogomet in lahkih tekem ni. Sploh ne v nokavt sistemu. In žreb četrtfinala, ki ga je vodja tekmovalno-licenčnega sektorja Nogometne zveze Slovenije Renata Podviz Čeferin v ponedeljek na Brdu opravila v osupljivo ekspresnem slogu in je dal pare Koper - Mura, Gorica - Radomlje, Triglav - Rogaška in Ilirija - Beltinci, bo potisnil naprej vsaj enega drugoligaša. Beltince ali ljubljansko Ilirijo.

Kje so igrali najlepši nogomet

Se spomnite časov najbolj nogometne slovenske vasi, kot smo pravili Beltincem? Ko se je leta 1997 na tekmi z Muro zbralo celo 5000 gledalcev? Beltinci pa še danes štejejo pol manj prebivalcev. Ampak ja, v obdobju 1991-2000 so tam imeli prvo ligo, ki jo je z velikimi vložki podžigal Viktor Ketler, vodja trgovskega podjetja Potrošnik. Med stalnicami tistih Beltincev je bil na igrišču Bogdan Črnko. "Pozimi v sezoni 1992/93 sem prišel. Z Marinkom Šarkezijem sva bila novinca," Črnko začne spomine na zlate čase.

Spominov seveda ni brez Štefana Škaperja, golgeterja, ki je v prvi ligi nasul 130 golov, 91 za Beltince, vse druge za Muro, in je še danes drugi strelec 1. SNL za Marcosom Tavaresom (159 za Maribor). "Pa Milošević, Džafić, trener Đalma Marković ..." Črnko dalje našteva ase. "Saj so Beltinci že prej imeli veliko gledalcev. Po prihodu vseh teh pa je nastala evforija. Igrali smo najlepši nogomet v Sloveniji, to sploh ni sporno, saj smo vedno imeli same odlične trenerje. In imeli smo predsednika, ki ni bil zadovoljen z malim. Hotel je tekmovati z Olimpijo in Mariborom."

Damjan Gajser 29 let pozneje

Cena strašnih ambicij: klub, ki je devet sezon igral v prvi ligi in v sezoni 1994/95 osvojil peto mesto, je leta 2000 začel strmoglavljati v dolgovih. "Saj so propadli tudi vsi veliki. Razen Maribora, pa še ta je hodil po robu. Da so propadli tudi Beltinci, niti ni čudno," pravi Črnko, ki je bil po igralski karieri trener marsikje, danes ob športnem poslu - v Murski Soboti ima trgovino Žogobrc - vadi kadete Veržeja. Beltinci so takrat že po eni sezoni druge lige padli v tretjo in se leta 2006 dokončno zlomili. V kraju so hitro ustanovili nov klub. Nogometno društvo Beltinci je leta 2018 prodrlo do druge lige in je odtlej njen stalni član. "Strašno težka je bila pot nazaj iz šeste lige," zavzdihne Črnko in pristavi: "Najboljša poteza NZS je bila širitev druge lige na 16 klubov. Omogočila je vrnitev nekdanjih središč, kot so Beltinci ali ajdovsko Primorje. Izjemno veselje je gledati to ligo."

In ta liga na prekmurskih ravnicah znova neti nogometno evforijo, ki ne pripada le Muri. Lendavska Nafta je po dveh tretjinah sezone na prvem mestu, Beltinci so dve točki zadaj na drugem. So lahko "žuti", ki so se v novo zgodovino vrgli na precej bolj realnih temeljih (beri: z zelo malo denarja), konkurenca Nafti, podkrepljeni z madžarskimi financami? "Beltinci imajo, česar Nafta nima - Damjana Gajserja," Črnko omeni trenerja, nekoč reprezentanta. "On vleče ta voz. Zaslužil bi si tudi klop Mure, a pustimo to ..."

Gajserjevo moštvo lahko v sredo, 3. aprila, ponovi največji pokalni podvig Beltincev. Če zmagajo v Ljubljani proti Iliriji, predzadnjem klubu druge lige, bodo v polfinalu, kjer so bili leta 1995. Tisto je bil prekmurski praznik. Za Beltince so igrali Bogdan Črnko, Milan Osterc, Marinko Šarkezi, Štefan Škaper ... Za Muro Vladimir Kokol, Peter Breznik, Damjan Gajser, Nedeljko Topić ... V Beltincih je bilo 1:1, v Murski Soboti 0:0. Le zaradi gola Mure v gosteh so bili rumeni za las ob finale. In kdo jim ga je zabil? Mož, ki jih bo čez tri tedne v pokalu skušal spraviti tja, kjer so bili v zlatih časih. Damjan Gajser.