Valhalla je nastal kot koncept AM-RB 03 že leta 2019. Če bi bil to običajen avto, bi zdaj dobil že facelift, tako pa je britanska znamka šele zdaj končno na ta svet spravila avto s sredinsko nameščenim motorjem. Čakanje je prineslo kombinirano hibridno moč 794 kW (1080 KM), še nekaj več kot so sprva napovedali. Večji del, 610 kW, prispeva twin turbo 4-litrski V8, nameščen za voznikovo glavo.
Motor ni le navita verzija tistega iz DBX707, pač pa je z novimi komponentami prej revolucija kot evolucija. Preostalo moč prispevajo trije elektromotorji, eden je del osemstopenjskega dvosklopčnega menjalnika, kjer služi kot zaganjalnik in generator za polnjenje baterije, preostala dva pa sta spredaj in služita kot dopolnilo za štirikolesni pogon. Oba delujeta neodvisno drug od drugega in skrbita za vektorsko usmerjanje navora in s tem za čarovnije v ovinkih na stezi. Na samo elektriko gre reč do 14 kilometrov daleč pri hitrosti do 130 km/h. Ker valhalla nima vzvratne prestave, skrbita tudi za pomikanje nazaj.
Ko je vse sestavljeno, valhalla do stotice pospeši v 2,5 sekunde, s stopalko, zalepljeno v tla, pa pride vse do 349 km/h, kar omogoča aktiven aero. Pri večini voznih režimov je veliko zadnje krilce spravljeno, da ne moti estetske podobe avta, v dirkaškem načinu pa zleze na plano in skrbi za dramatično povečan pritisk k tlom, prav tako se spusti tudi spodnji del sprednjega odbijača. Pri 240 km/h je dodaten pritisk k tlom kar 600 kilogramov.
Sistem, imenovan Integrated Vehicle Dynamics Control (IVC), sproti preračunava stanje vozila in prilagaja nastavitve, med drugim tudi popolnoma razprto krilce, ki deluje kot zračna zavora, upravlja pa tudi aktivno vzmetenje, krmiljenje, zavore in vektorski navor. Vse skupaj se obnaša različno, odvisno od tega, kateri od štirih dirkaških načinov je izbran. Najvišji je race, ki dejansko izklopi vsa pomagala, da voznik pokaže, kako velike žogice ima.
Kar nekaj tehnike je prispeval Red Bull iz časov sodelovanja z Neweyjem. Tako je za motorjem in pod njim pettočkovno zadnje vpetje, spredaj pa je od F1 navdahnjeno "pushrod" vzmetenje z blažilniki, postavljenimi na sredini, kar omogoča boljši nadzor, prav tako pušča več prostora za oba elektromotorja. Vzmetenje je tudi del aluminijastega ogrodja, ki je pripeto na valhallin karbonski monokok. Teža praznega avtomobila je 1655 kilogramov, kar je za hibrid z vso mehaniko in motorji kar impresiven podatek.
Šestbatne Brembove zavorne čeljusti spredaj grizejo v 41-centimetrske keramične diske, ki so uradno največji svoje vrste, nameščeni na astona martina, zadaj čeljusti s štirimi bati lovijo nekoliko manjši, 39-centimetrski disk. Zadnja kolesa so 21-palčna, sprednja pa 20-palčna, Michelin pa je za valhallo prispeval posebne pnevmatike Pilot Sport Cup 2.
Notranjost je v primerjavi z ostalimi člani znamke Aston Martin seveda videti bolj špartanska. Vrata se odpirajo navzgor in naprej, pod njimi zasije karbonska notranjost, izstopa tudi na spodnji stani porezan volan. Na karbonski armaturki sta dva zaslona, tla pod nogami pa so dvignjena, zato vozniku in sopotniku dajeta bolj formulaški občutek sedenja v enodelnem karbonskem ultra školjkastem športnem sedežu. A nekaj je vendarle tudi udobja, vključno z oblazinjenjem iz alkantare, ozvočenjem B&W, navigacijo in aplikacijo Apple CarPlay.
Proizvodnja valhalle se bo začela v drugem četrtletju prihodnjega leta, cena ni znana, narejenih bo le 999 primerkov, avtomobil pa si lahko sestavite tudi po svojih željah na spletni strani podjetja Aston Martin.
