Aljoša Stojič
V tovarni kompasov bi lahko v prvi fazi zaposlili od 200 do 400 delavcev, napoveduje investitor. Ko bi pametni kompasi zapolnili vse slovenske domove, bi lahko proizvodnjo razširili na tuje trge. Po Trumpovem štetju (Kristus je mimo) je danes zgolj peščica razsodnih ljudi na svetu (eden od njih je ameriški predsednik), torej bi jih 7,5 milijarde potrebovalo kompas, da bi se znali orientirati v novih zahtevah moderne družbe, ki jih - v povezavi z bankami - narekuje zasebni kapital, napajajoč se v lagodju državnih jasli.
Leta 2050 naj bi svetovna populacija narasla na 10 milijard. Evo, takrat bo mariborska tovarna kompasov, ki jo lahko tudi v kakšni bližnji okoliški občini brez skrbi postavijo na nerodovitni zemlji in na nevodovarstvenem območju, zagotovila delo 4000 avtohtonim delavcem, zatrjuje investitor. Le kak izkušen navigator od drugod bo tu našel delo kot strokovna pomoč zagnani domači delovni sili. Plače bodo za slovenske razmere nadpovprečne, sicer pa nekoliko nižje kot v primerljivih tovarnah severno od nas. Proizvodnjo je treba zagnati čim prej, ker je ena od bodočih delavk v šestem mesecu nosečnosti, smo izvedli v televizijskem prispevku.
Sicer pa nam v naši nekoliko dezorientirani državi gre kar dobro, če ne celo odlično - voda še priteče iz pipe. Vzorčna dežela sreče, v kateri Emina zmagovalca Zala in Gašper dvigneta več prahu od vnovičnega zagona proizvodnje v Kemisu in 69. člena zakona o vodah, na katerega je v primeru Magne opozarjal - med delovnim ljudstvom - osovraženi Marinček. A če bi imeli kak kompas več, potem bi Kemis za vekomaj popivnali in na redkih vodovarstvenih območjih nikoli ne dovolili tovarne, ki uporablja nevarne snovi. Izjema nikoli ni ena, vedno sta vsaj dve.
