Punčke iz cunj na knjižnih policah pomagajo otrokom

S projektom, ki je lani praznoval dvajset let obstoja v Sloveniji, je Unicef Slovenija doslej omogočil cepljenje za več kot 22 tisoč otrok v državah v razvoju. Praznično razstavo unikatnih punčk in fantkov iz cunj smo si takrat lahko ogledali na Ljubljanskem gradu, letos pa ponovno gostujejo v knjigarni Konzorcij Mladinske knjige v Ljubljani.

Tokrat je razstava na več kot pravem mestu - doma, bi lahko rekli, saj so si punčke iz cunj izposodile podobe junakov slovenskih pravljic, pripovedk in ljudskih legend ter predstavnikov slovenskih narodnih šeg in običajev. Tam so razstavljene lutke Petra Klepca, Martina Krpana, junakov iz pripovedk o Kekcu, povodnega moža, Zelenega Jurija, Ajdovske deklice, Kralja Matjaža in Veronike Deseniške. Vsaka punčka simbolizira otroka iz države v razvoju in vabi, da si izberemo najljubšo in z donacijo rešimo življenje otroka. Kaj torej omogočajo izbrane lutke? "Cepljenje enega otroka proti osmim otroškim nalezljivim boleznim, to so davica, ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza, tuberkuloza, tetanus, hepatitis B in hemofilus influence B. V ta znesek je vštet nakup, prevoz in skladiščenje cepiva. Omogoča pa tudi organizacijo kampanj cepljenja v državah v razvoju ter usposabljanje zdravstvenih delavcev na terenu," pojasnjujejo na Unicefu Slovenija.

Punčke iz cunj izdelujejo prostovoljci iz vse Slovenije, tudi v vrtcih, šolah in centrih starejših, a na morda celo največ jih je izdelala Marcela Kopitar, članica Likovne sekcije DU Lukovica. Posnela je tudi video, s katerim si lahko pomagamo sami ustvariti punčko iz cunj. Vodi nas skozi proces, kako izdelati telo, oblekico, copatke, lase ter dobili navdih za poslikavo obraza in izbiro imena. Kopitarjeva pravi, da ima že vse življenje rada punčke iz cunj in zato je bila navdušena, ko je odkrila Unicefov projekt. K sodelovanju je spodbudila tudi člane univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale, da na medgeneracijskem druženju skupaj ustvarjajo. Koliko punčk je doslej skreirala v trinajstih letih, ne šteje več, a jih je menda okoli 600. Želi si, da bi nekoč dosegla številko tisoč.

Pred nekaj leti so se ustvarjanju punčk priključili znani slovenski ustvarjalci, oblikovalci in modni poznavalci. Njihove lutke so bile prave modne zvezde, ki niso skrivale značilne pike na i določenega oblikovalca oziroma oblikovalke. Tako so leta 2021 punčke iz cunj ustvarjali med drugim ​Matea Benedetti, Urša Drofenik, Maja Ferme, Urška in Tomaž Draž, Jelena Proković, Monika Colja, Tjaša Kokalj Jerala, Tatjana Kalamar Morales, Alenka Košir, Hana Stupica, Jana Koteska, Erik Maj Potočnik, Matjaž Plošinjak.

O tem, kako so nastajale letošnje punčke iz cunj, smo se pogovarjali s Katarino Modic, ki je vodja knjigarne Konzorcij, kjer razstavo punčk iz cunj gostijo skoraj od začetka projekta pred enaindvajsetimi leti, le nekajkrat so zamenjale lokacijo. "Punčke iz cunj so šivale gospe iz Prekmurja. Med sabo so se pogovorile, kateri knjižni junaki so nanje naredili največji vtis. Prva njihova izbira je bil Pozvačin, ki je prekmurska posebnost. Ostali pa so tisti, ki jih pozna vsa Slovenija: Martin Krpan, Kekec z vso svojo druščino, Ajdovska deklica, Urška in povodni mož, Čarovnica Mica in drugi," odgovarja na vprašanje, kako je potekal izbor knjižnih junakov.

Za koga je bilo največ zanimanja oziroma kdo se je letos najbolje prodal, pa pravi: "Največ zanimanja je bilo za Kekca in Martina Krpana. Ljudje prihajajo v knjigarno Konzorcij na ogled razstave, izberejo lutko in jo plačajo na blagajni. Vsaka lutka ima tudi certifikat. Menim, da so vredne več kot 30 evrov, kot je minimalni prispevek, saj so zašite in poslikane profesionalno. Ustvarjalke punčk iz cunj so namreč slikarke in šivilje iz Mure, pa tudi odlične poznavalke slovenske kulturne dediščine. Zato verjamem, da bodo kupci za svojo punčko iz cunj odšteli tudi več kot 30 evrov. Denar bo v celoti nakazan Unicefu."

Letošnje punčke iz cunj s svojo knjižno zgodbo ali ljudskim izročilom prinašajo v domove donatorjev dodano vrednost. Številne spomnijo na čas otroštva, na zgodbe, ki so jih nekoč poslušali, na življenjske odločitve in nosijo svoj čustveni naboj. "Poleg punčk so razstavljene tudi slikanice, da bomo slovensko kulturno dediščino prenesli na nove rodove. Kupec pa bo poleg lastne nostalgije vedel, da je rešil življenje vsaj enega otroka iz Afrike, ker mu je omogočil cepljenje proti nalezljivim boleznim," še pove Katarina Modic in doda, da v svojo skupnost vedno z veseljem povabijo ljudi, ki skrbijo za varno otroštvo in otroke vzgajajo v zadovoljne odrasle člane skupnosti.