Ramazanske jedi: Zjutraj sehur, zvečer iftar

Post poznajo različne vere in kulture, ljudje se postijo iz različnih razlogov. Nekateri iz verskih, drugi spet iz prepričanja, da to koristi zdravju. Zato so tudi načini postenja različni tako po hrani, ki se med postom sme uživati, kot po trajanju posta.

Svojevrsten post izvajajo pripadniki muslimanske vere. V torek, 13. aprila, se je začel letošnji ramazan, deveti mesec po muslimanskem koledarju, trajal bo do srede, 12. maja, ko se bo zaključil z bajramom, tridnevno slovesnostjo s pojedinami, molitvami in obdarovanjem. Značilnost razmazana je, da se verniki postijo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda in v tem času ne smejo jesti, piti in imeti spolnih odnosov. A ko sonce zaide, sledi iftar, pojedina, ko se okoli bogato obložene mize, imenovane sofra, zberejo družina, sosedje in prijatelji. Zaželeno je tudi, da se hrana v tem času ponudi revežem, ki si iftarja sami ne morejo privoščiti.

Datlji tudi za zajtrk

Gospodinje za iftar pripravljajo najrazličnejše dobrote, okusne in prefinjene slane in sladke jedi, obedovanje pa poteka v mirnem, prijaznem vzdušju. Po nočnem počitku sledi še pred sončnim vzhodom zajtrk, imenujejo ga sehur. Veliko muslimanov si za zajtrk privošči le datlje in vodo. Datlji namreč vsebujejo veliko koristnih snovi, ki telesu zagotavljajo dovolj energije, da človek zmore opraviti vse dnevne obveznosti, ne da bi čez dan kaj zaužil ali popil.

Iz strogega dnevnega posta so izvzeti le ljudje, ki so na poti, vojaki, onemogli starostniki in otroci pred puberteto, porodnice, nosečnice in doječe matere ter težki bolniki. Se pa od starostnikov in bolnikov pričakuje, da vsak dan, ko se ne postijo, poskrbijo za hrano za vsaj enega reveža.

Iftar se večinoma začne z zaužitjem dveh ali treh datljev, tako naj bi svoj obrok začel tudi prerok Mohamed, na krožnikih je tudi veliko različnega sadja. Po krajšem premoru običajno sledijo juhe. Med najbolj priljubljenimi je juha harira, pripravljena iz leče, čičerike, zelenjave, perutnine in številnih začimb (kumin, koriander, žafran, ingver, poper in druge), saj naj bi po dnevu brez hrane in pijače okrepila organizem.

Glavni del

Po juhi sledi krajši počitek, potem pa glavni del iftarja. Na mizi so različne mesne jedi, predvsem iz perutnine, jagnjetine, ovčetine in teletine, ribe in morski sadeži, zelenjava, pripravljena na različne načine, pa jedi iz stročnic, žitaric, riževe jedi, zavitki z različnimi nadevi in seveda sladice. Kljub obilno obloženi mizi hrana ni težka, saj jo pripravljajo z zelo malo maščobe, praviloma ni ocvrtih jedi in težkih omak.

Sladice so izdatne, veliko jih vsebuje oreške in so prelite s sladkornim sirupom (baklava, urmašice, tulumbe na primer), tudi suho sadje v sladkih sirupih poskrbi za vnos sladkorja v organizem. Zato nekateri prehranski strokovnjaki priporočajo, naj se s takšnimi sladicami ne pretirava oziroma naj se na krožniku znajdejo manj kalorične sladice (na primer rižev puding s cimetom in granatnimi jabolki, sladice na jogurtni osnovi in podobno). Prenajedanje nasploh ni zdravo, torej ne velja pretiravati niti v nočeh ramazana.

Izbor jedi za sofro je izjemno širok, muslimanske ženske se za iftar še posebej potrudijo. Gnetejo in valjajo testo za bureke in pite ter sladice, pripravljajo najrazličnejše jedi iz mesa, zelenjave in suhega sadja, polnijo artičoke in zelenjavo, na pladnje nalagajo umetelno narezane sestavine, da so paša tudi za oči, ne samo za usta.

Med jedmi, ki se znajdejo na mizah v času ramazana, je na primer tudi kuskus z omako, ki jo pripravijo iz tekočine, v kateri se je kuhala jagnječja glava, in vsebuje še paradižnik, čičeriko, čebulo, peteršilj, koriander, žafran, ingver in bob. Bolj pogumni bodo jedli jagnječje možgane v paradižnikovi omaki, začinjeni z limono, žafranom, kuminom in pimentom.

Velikokrat je na mizi tudi jagnjetina s suhimi marelicami in slivami, z veliko začimbami dušena v lastnem soku, najbolj spretne gospodinje pa na sredo mize postavijo krono iz jagnječjih zarebrnic, sredi katere postrežejo še blago začinjen riž z rozinami. Nasploh v jedeh radi kombinirajo različne oreške, sploh mandlje, in suho sadje. Tudi z govedino, goveje rulade s suhimi slivami so namreč prav tako ena od jedi, ki jih pripravljajo za iftar.

Poleg mesa se na sofri skorajda obvezno ponudijo tudi ribe. Včasih ocvrte, večinoma pa ob spremljavi zelenjave ali v zelenjavnih omakah. Ribe uporabijo še kot nadeve za različne pite ali v kruhkih iz kvašenega testa, tudi za različne namaze jih uporabijo. Žepki iz vlečenega testa z različnimi nadevi, mini pice, kanapeji in različni začinjeni majhni kruhki so prav tako zastopani na sofri, enako kot številni drugi prigrizki, ki jih je mogoče jesti z roko in so zato zelo primerni za obroke, kot je iftar.

Sladice

Sladice so poglavje zase. Pridne roke muslimank si dajo duška in pečejo baklave z različnimi nadevi, kolače iz zdroba, začinjene s cimetom in pomarančnim sokom, riževe in kokosove sladice, obogatene s suhim sadjem in začimbami. Urmašice, tulumbe, kolači, nadevani z datlji in suhimi slivami, zvitki z marcipanom, ocvrto testo s sezamom in medom ter še veliko drugih.

A ker je treba hrano tudi nekoliko poplakniti, je na mizi veliko čaja, vode in sokov iz različnega sadja, nikakor pa ni alkohola.