Več kot milijarda muslimanov je danes po sončnem zahodu začela postni mesec ramazan. Post bo trajal 30 dni do sončnega zahoda 12. maja. Trinajstega maja bo nato sledil ramazanski bajram. Letošnje praznovanje bo v veliki meri omejeno z epidemijo novega koronavirusa.
Ramazan je po muslimanskem koledarju deveti mesec v letu in je namenjen druženju vernikov, skupnim obedom in molitvam. V Islamski skupnosti v Sloveniji po poročanju Slovenske tiskovne agencije STA pravijo, da si ob ramazanu želijo, da bi začutili veselje ob skupnih molitvah v džamiji, a se hkrati zavedajo resnosti položaja. Zato vernicam in vernikom priporočajo, da molijo in opravljajo večerno ramazansko molitev v svojih domovih. "To obdobje je treba razumeti kot priložnost za krepitev družinskih vezi in doživetje duhovne lepote ramazana skupaj z družinskimi člani," so zapisali. So pa v skladu z veljavnimi ukrepi za Muslimanski kulturni center Ljubljana in ostale verske objekte določili število vernikov oziroma članov skupnega gospodinjstva, ki se bodo lahko ob predhodni najavi udeležili verskega obreda. Vernikom priporočajo, naj se pri molitvah menjujejo in tako čim večjemu številu vernikov omogočijo obisk džamije vsaj enkrat v času ramazana. Imami bodo z verniku v stiku tudi prek telefona, elektronske pošte in videokonferenc, sprejemali pa bodo tudi posamezne obiske. Vernikom v islamski skupnosti še priporočajo, naj se cepijo, ko bo to mogoče, saj je "cepljenje mogoče tudi v času posta in ne vpliva na njegovo veljavnost". V času ramazana se muslimani postijo med sončnim vzhodom in sončnim zahodom, vendar je trajanje posta, ko se muslimani odpovedo hrani, pijači, tobaku in spolnim odnosom, po svetu različno. Traja lahko od deset ur pa tja do 21 na dan, kar je odvisno od tega, v katerem delu sveta so verniki. Tako se bodo, ker dolžina posta variira s sončno svetlobo, na južni hemisferi muslimani od Čila do Nove Zelandije postili v povprečju le enajst ur. Na severni hemisferi, denimo na Grelandiji, Islandiji in na Finskem, pa bo post za muslimanske vernike celo daljši od 19 ur, piše na spletnem portalu Al Džazire. Seveda obstajajo tudi ekstremni primeri, kakršno je mestece Longyearbye na skrajnem severu Norveške. Tam namreč sonce od 20. aprila do 22. avgusta sploh ne zaide. Za vernike islama tam je izdana verska odločitev, to je fatva, naj se ravnajo po času v Meki.
Po verovanju muslimanov je v ramazanu bog poslancu Mohamedu začel razodevati sveto knjigo Koran. Zato se muslimani v tem obdobju še bolj posvečajo njegovemu branju in proučevanju. Celoten Koran v času meseca ramazana na glas preberejo v večini džamij. Vsak dan preberejo 20 strani od skupno 604.
1442.
leto muslimanskega štetja časa
Vsako leto se muslimanski prazniki premaknejo za več dni, ker je muslimansko, lunarno leto krajše za deset do dvanajst dni od našega. Trenutno so muslimani v 1442. letu po preselitvi preroka Mohameda in muslimanov iz Meke v Medino leta 622. Ta dogodek pri muslimanih namreč označuje začetek štetja časa.
