Zvezdana Bercko
Začeli so se že kmalu po tistem, ko so v tedaj še britansko kolonijo Jamestown v Virginiji leta 1619 pripeljali prve Afričane, ki so jih za sužnje pokupili britanski kolonizatorji. Sužnjelastništvo se je v Severni Ameriki hitro razširilo, zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo samo v 18. stoletju v novi svet pripeljanih šest do sedem milijonov Afričanov. Večinoma so kot sužnji delali na plantažah riža, tobaka in bombaža. Najhujši upor sužnjev je bil avgusta 1831 v Virginiji, ko so uporniki pod vodstvom Nata Turnerja ubili več deset ljudi in požgali več plantaž. Upor je po dveh dneh krvavo zatrla vojska, Turnerja so po šesttedenskem begu ujeli in obesili.
Po ameriški državljanski vojni je formalna ukinitev suženjstva leta 1865 štirim milijonom dotedanjih sužnjev prinesla osvoboditev, še zdaleč pa ne tudi enakopravnosti, čeprav je 14. amandma k ameriški ustavi vsem Afroameričanom zagotovil ameriško državljanstvo, leta 1870 pa so temnopolti moški dobili volilno pravico. A ne za dolgo. V devetdesetih letih 19. stoletja je vrhovno sodišče odločilo, da je rasno razlikovanje na vseh javnih prostorih ustavno, in tako vpeljalo pot za rasno diskriminacijo ter odvzem volilne in državljanskih pravic Afroameričanom. Sledili so številni zakoni, ki so podpirali rasno razlikovanje, zatiranje in odvzem vseh državljanskih pravic, temnopoltim so odrekali gospodarske možnosti, rasno nasilje, usmerjeno v afroameriško prebivalstvo, pa je podpirala tudi takratna administracija. Nevzdržne razmere na jugu ZDA, ki so sprožile množične migracije na sever države v začetku 20. stoletja, ter vse močnejša afroameriška intelektualna in kulturna elita na severu so vodile v gibanje, ki se je borilo proti nasilju in diskriminaciji Afroameričanov. Protesti z ene in druge strani so pogosto prerasli v izgrede in nasilne spopade. Najhujši nemiri pred drugo svetovno vojno so bili leta 1921 v Tulsi v Oklahomi, ubitih je bilo okoli 300 ljudi in uničenih več kot tisoč domov.
Dolgo vroče poletje
Za obdobje po vojni je bilo značilno množično preseljevanje temnopoltih v mesta, kjer so, kot posledica odseljevanja belcev v predmestja, nastajali črnski geti, v katerih ni bilo možnosti za zaposlitev, razrasel se je kriminal. Gibanje temnopoltih za človekove pravice se je razmahnilo predvsem v šestdesetih letih pod vodstvom Martina Luthra Kinga. King je leta 1963 na shodu pred Lincolnovim spomenikom v Washingtonu, kjer se je zbralo več kot 200 tisoč ljudi, predstavil svoj znameniti govor I have a dream, Sanjam. "Sanjam, da bodo moji štirje otroci nekega dne živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili po barvi kože, temveč po njihovem značaju," so njegove najbolj znane besede. Naslednje leto je takratni predsednik Lyndon Johnson podpisal zakon o državljanskih pravicah, ki je (vsaj na formalni ravni) odpravil diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju in pri podeljevanju stanovanj.
Samo v 18. stoletju je bilo v novi svet pripeljanih šest do sedem milijonov Afričanov
Črna življenja štejejo
V zadnjih desetletjih je bil najpogostejši povod za tovrstne nemire nasilje belih policistov nad temnopoltimi. Leta 1992 je doslej najhujše rasne nemire v zgodovini ZDA - trije dnevi divjanja po ulicah Los Angelesa so zahtevali 55 življenj, 2000 ljudi je bilo ranjenih -, sprožila oprostilna sodba za štiri bele policiste, ki so leto predtem brutalno pretepli temnopoltega Rodneyja Kinga. Primer bi šel v pozabo, če pretepanja ne bi bil posnel moški, ki je živel v bližini kraja dogodka. Video posnetek so objavile številne televizije in je leto dni podžigal jezo številnih Američanov. Ko pa je porota belopoltih članov policiste oprostila obtožb nasilništva, so se protesti proti rasni diskriminaciji izrodili v brezglavo divjanje in uničevanje, ki se je razširilo tudi na Hollywood in druge elitne predele mesta. Pomagalo ni niti, da je King sredi najhujšega kaosa stopil pred televizijske kamere in se v pozivu someščanom vprašal, zakaj se ne bi raje razumeli med seboj.
Rasizem tudi v vrhunskem športu
"Toliko let so tolkli po nas. To ti posrka dušo. Tega ne moreš več sprejeti. To je ključna točka. Moramo se postaviti zase. Moramo biti boljši kot družba, kar se tiče rase," je dejal Michael Jordan in ljudi pozval, naj se poskušajo upreti rasistično obarvanemu obnašanju. "Da je rasizem nesprejemljiv, moramo razumeti že od mladih nog, pri tem je zelo pomembna izobrazba," je še dejal Jordan, ki je doniral sto milijonov dolarjev za boj proti rasni neenakosti. Slovitega košarkarja so sicer v zadnjih letih oziroma desetletjih obtoževali, da za temnopolte in njihove pravice v ZDA ni storil dovolj.
Poseben sklad za protestnike je ustanovil tudi igralec ameriškega nogometa in dolgoletni zagovornik boja proti rasni in družbeni neenakosti Colin Kaepernick. Znan je postal leta 2016, ko je v znak protesta proti nasilju policistov in socialni neenakosti pokleknil med igranjem ameriške himne. Od takrat v ligi NFL ni prejel nobene ponudbe za nadaljevanje kariere na najvišji ravni.
Edini temnopolti dirkač v formuli ena Lewis Hamilton je že večkrat poudaril, da je rasizem še zmeraj močno prisoten na vseh področjih, tudi v športu na najvišji ravni. V preteklem tednu je vodstvo formule ena obtožil molka o vprašanju rasizma, in razkril, da so protesti zaradi smrti Georgea Floyda obudili žive spomine na rasizem, s katerim se je spopadal v svojem življenju.
So pa nasprotovanje rasizmu in policijskemu nasilju nad temnopoltimi izrazili tudi v enem najbolj belih ameriških športov. Nedeljska dirka avtomobilov Nascar se je ustavila po ogrevanju in vozniki so se postavili pred prazne tribune, kjer je predsednik Nascarja Steve Phelps dejal, da so temnopolti v ZDA dolgo trpeli in predolgo ni nihče slišal zahtev po spremembah.
V istih mestih, v različnih svetovih
Avgusta 2014 so izbruhnili neredi v Fergusonu v ameriški zvezni državi Missouri, potem ko je beli policist Wilson ubil temnopoltega najstnika, 18-letnega Michaela Browna. Razburjeni meščani so odgovorili z nasiljem, javnost je glasno zahtevala preiskavo primera. Uvedena je bila policijska ura, guvernerka je zahtevala pomoč narodne garde. Nemiri so se spet razplamteli novembra tistega leta, ko je velika porota razsodila, da policist Wilson zaradi uboja ne bo obtožen.
Podobna zgodba je ponovila v Baltimoru leta 2015, kjer so izbruhnili hudi nemiri po pogrebu Freddieja Graya. Tega temnopoltega malega kriminalca so policisti z namišljenim izgovorom aretirali in ga tako brutalno vrgli v policijsko vozilo, da je ob tem dobil hude poškodbe hrbtenice in kasneje v bolnišnici umrl.
Afroameričani sestavljajo 13 odstotkov prebivalstva ZDA, med zaporniki jih je več kot tretjina
Obiščite spletno stran brez oglasov.
