Miša Pušenjak
Regrat imamo vsi radi, zelo uspešno ga lahko tudi gojimo na vrtu. Vsekakor je ta rastlina zelo zanimiva tudi v gojeni obliki, saj je ena prvih spomladanskih zelenih rastlin. Ima številne znane in manj znane dobre, celo zdravilne lastnosti. Regrat ni zdravilen samo spomladi, ko njegove grenčine očistijo naše telo in preženejo pomladansko utrujenost. Zdravilna je tudi njegova korenina, ki jo nabiramo jeseni. Iz regratovih cvetov lahko po posebnem receptu pripravimo sirup, ki mu nekateri rečejo regratov med, je zelo aromatičen in izredno okusen kot naravno sladilo za čaj.
A regratovi cvetovi niso samo to. Najprej so skoraj prva paša za čebele, predvsem pa pomembni za številne divje opraševalce. Iz cvetov regrata lahko pripravimo, kot je že zapisano, tudi pripravek za krepitev rastlin: deluje podobno kot pripravki iz alg.
Regratov pripravek za krepitev rastlin deluje podobno kot pripravki iz alg
Regrat lahko pridelujemo na vrtu
Običajno si regrat poiščemo kar na travnikih, zelenicah, mnogi ga radi nabirajo tudi v vinogradih, ker je lepo obeljen. A naj takoj povem, da tam nabiranje ni najbolj varno. Saj vemo, vinska trta potrebuje pogosto "zdravljenje". Zato sama nabiranje regrata v vinogradih in tudi v sadovnjakih močno odsvetujem. Celo ekološki trajni nasadi pogosto dobijo baker in žveplo, torej tudi v njih nabiranje ni najbolj priporočljivo.
Regrat lahko tudi pridelamo na vrtu. Lahko ga vzgajamo s setvijo direktno na stalno mesto ali pa si vzgojimo sadike. Seme danes občasno dobimo tudi v Sloveniji, kar me zelo veseli. Lažje pa ga bo nabaviti na svetovnem spletu. Vendar bodite pozorni. Če ga boste iskali v tujini, ga ne iskati z očmi in samo gledati slik, listi regrata so lahko nevarno podobni listom katalonskega radiča, ta ima sicer veliko dobrih lastnosti, ki pa so drugačne od regratovih. Zato se vedno o vsebini vrečice s semenom prepričamo tudi tako, da preberemo, katero seme vsebuje. Latinsko, botanično ime regrata je Taraxacum officinale.
Seme seveda lahko naberemo tudi v naravi in vzgojimo rastline na vrtu. Nabiranje semena ni težko, saj so "lučke" lepo vidne. Naberemo jih, seme dosušimo in suhe lučke samo pomanemo v rokah, da se odlomi tisti del, ki omogoča semenu, da se razleti daleč naokoli v naravi. Lahko ga pomanemo v rokah, lahko pa uporabimo leseno rešeto. Potem preprosto odpihnemo plevce, ki jih pri setvi ne potrebujemo. Če boste sejali še v istem letu, je smiselno dobro osušeno seme za teden dni ali nekaj več zamrzniti. V naravi namreč običajno kali šele spomladi, ko je bilo pozimi v zamrznjeni zemlji. Ne pozabite pa ga po odmrznitvi še enkrat posušiti, preden ga shranite. Zelo veliko regrata pridelajo v Franciji, kjer sodi med zelo priljubljene vrtnine.
Uporaben vse leto
Sejemo ga od aprila do julija, najboljše je sicer sejati v juniju, a tudi prva polovica julija bo čisto v redu. Med vrstami naj bo 30 do 40 cm razmika, v vrsti sadike redčimo na 10 do 20 cm. Regrat je trajnica, a pri rezanju pazimo, da ne uničimo rastnih vršičkov. Ker pa to spomladi bolj ali manj naredimo, je najbolje, da ga gojimo kot enoletnico. Regrat je, kot večina divjih rastlin, svetlokalilka. To pomeni, da semena po setvi ne smemo prekrivati z zemljo. Najbolje je, da si z desko ali ustreznim orodjem samo nakažemo vrstico, potresemo to črto še s kakšnim centimetrom substrata za rože, posejemo seme, seveda ne na 10 cm, ampak gosteje in potem seme nežno potisnemo v ta substrat tako, da je še na svetlem. Obilno zalijemo, ne pozabite, v poleti vročini zalivamo celo gredico, nato pa pokrijemo s kopreno, da voda ne izhlapeva. Po sedmih dneh setev preverite, saj pogosto že kali. Takoj ko opazite prve kaleče rastline, kopreno dvignite. Je pa smiselno, da poletne setve ostanejo zasenčene, če sonce močno pripeka.
Regratove liste lahko režemo in uporabljamo vse leto, jeseni lahko izkopljemo korenine in jih shranimo v vlažnem pesku. Poleti uživamo samo zelo mlade liste, saj so stari trši in grenki, a z zalivanjem grenčino omilimo. Pozimi regrat lahko silimo enako kot radič, le da ga lahko večkrat režemo, zato je pridelek večji. Regrat damo v vlažen pesek in v temo ter počakamo, da poženejo obeljeni, sladki, krhki poganjki. Te režemo večkrat, a tako, da ohranimo celo sredico. Lahko pa seveda počakamo do pomladi. Ob prvih nekoliko toplejših dnevih (februar) jih lahko prekrijete z glinenimi posodami, da bodo krhki. Regrat ne potrebuje posebnega gnojenja, da vzgojimo močne in zdrave rastline. Lahko pa gnojimo z domačim kompostom (5 l/m2).
Pripravek iz cvetov za krepčanje rastlin
Rastline regrata so zdravilne tudi za vrtnine. Uporabljamo lahko sveže, a ker regrat cveti le krajši čas, si jih naberemo in posušimo.
Uporabimo jih lahko kot prevrelko ali čaj. Za 10 l vode potrebujemo 1,5 do 2 kg svežih rastlin s cvetovi. Suhe zeli potrebujemo 150 do 200 g za 10 l vode. Namočimo v plastičnih (nikakor kovinskih) posodah in pustimo na toplem, da se tekočina preneha peniti. Vsak dan premešamo, da preprečimo gnitje. Ko se tekočina preneha peniti, jo precedimo in shranimo v povsem temnem in hladnem prostoru.
Za pomoč odraslim rastlinam uporabljamo nerazredčeno tekočino, za manjše rastline ali take, ki so zaradi stresa (mraz, toča, vročina) že prizadete, pa razredčimo v razmerju do 1:5. Pripravek krepi rastline, rastline so močnejše, gostejše in odpornejše, plodovi pa čvrstejši in ne pokajo.
Čaj lahko naredimo iz suhih ali svežih rastlin po istem receptu, le da suho ali sveže zelišča prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati do 15 minut, nato odcedimo, ohladimo in uporabimo. V tem primeru shranjevanje ni možno in je treba čaj pripravljati sproti.
Vrtnine vam bodo za pripravek iz regrata hvaležne.
Za poletne setve ga sejemo po pridelanem grahu ali bobu. Zemlje ne prekopavamo, samo plitvo obdelamo zgornjo plast gredice, najbolje z orodjem, ki ima zvezdice na osi. Regrat ima zelo globoke korenine, tako da je namakanje redkokdaj potrebno. Le po setvi po potrebi zalivamo, drugače pa samo, če se suša vleče zelo dolgo. Namočimo globoko, do 30 in več centimetrov, enkrat na teden. Rastlinam med rastjo odstranjujemo cvetne glavice, tako bodo razvile čim več listja. Mlade liste uporabimo v solatah, starejše pa kot zastirko okoli drugih vrtnin ali v prevrelki za krepitev rastlin.
