To nedeljo, 31. oktobra, bomo premaknili urne kazalce na zimski čas, tako da bomo spali uro dlje, a krajši bo dan oziroma dnevna svetloba. Ob tem se v javnosti še vedno poraja vprašanje, zakaj sploh prestavljamo uro in zakaj ni enotnega časa po vsem svetu. Leta 2019 je pristojni odbor Evropskega parlamenta sprejel predlog, da bi se letos ukinil premik ure, države članice EU pa bi se same odločile, ali želijo zimski ali poletni čas. Komisija EU je nato odločitev za nekaj let prestavila, saj ni bilo konkretnih predlogov. Takratna evropska komisarka za promet Violeta Bulc je članice pozvala k usklajevanju in razumnosti. Pojasnila je, da bi z enotnim časom največ koristi imeli v prometnem sektorju, kjer morajo vsake pol leta prilagajati urnike logistične mreže. Raziskava iz 2018 je še pokazala, da namen premika ure ni tako pomemben, saj so prihranki energije zanemarljivi. V tedanji javni anketi, ki jo je izvedla EU, se je 84 odstotkov anketirancev izreklo proti premikanju ure.
Vpliva tudi na živa bitja
Premik ure vpliva tudi na zdravje ljudi in obnašanje živali, še posebno psov. Če so bili prej navajeni na obrok in sprehod na primer ob 7. uri, bodo zdaj čakali uro dlje in se bodo morali privaditi na nov bioritem. Iz Urada za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so nam povedali, da podatkov o spremembah obnašanja hišnih ljubljenčkov sicer ne zbirajo, a so obenem pojasnili, da ima sprememba rutine nedvomno vpliv v njihovem neposrednem bivalnem okolju. Veterinarji svetujejo, da se pse in mačke na nov urnik privaja postopoma.
V anketi EU se je 84 odstotkov Evropejcev izreklo proti premikanju ure
Premik ure seveda vpliva na človeški bioritem, saj se je ob poletnem času treba vstati uro prej, v zimskem pa uro kasneje. Je pa zaradi tega, sploh decembra, temno že med 16. in 17. uro.
Najbolj se vpliv premika pozna pri ljudeh, ki se soočajo z močnimi glavoboli. Pri njih, po nekaterih raziskavah sodeč, sprememba vpliva na zaznavo sončne svetlobe. Spremembo čutijo tudi ljudje, ki so bolj pod stresom in imajo naporen urnik. Vpliv je zaznan še pri najstnikih, ki naj bi bili zaradi tega bolj izmučeni. Pomanjkanje ure spanja s preskoka na letni čas jim poruši bioritem. Vse skupaj ima vpliv na njihove šolske dosežke, kažejo tuje raziskave.
Prvi premik v Kanadi
Prvi zametki premika ure in uvedbe poletnega časa segajo v konec 19. stoletja, ko je Novozelandec George Hudson z razlogom, da bi imel na voljo čim več dnevne svetlobe, predlagal premik urnih kazalcev za dve uri. Pobuda je naletela na veliko zanimanja, a ni bila uresničena. Temu je sledila pobuda Angleža Williama Willeta, saj ga je med igranjem golfa pogosto ujel mrak in je zato predlagal uvedbo poletnega časa.
Prvič so ure na poletni čas premaknili leta 1908 v Ontariu v Kanadi. Osem let kasneje, 1916., med prvo svetovno vojno, so poletni čas kot prvi v Evropi uvedli v Avstro-Ogrski. Temu ukrepu so kmalu sledile še druge evropske države pa tudi ZDA. Po prvi svetovni vojni so ga nekatere države - z izjemo Kanade, Velike Britanije, Francije, Irske in ZDA - ukinile, a ga ponovno uvedle med drugo svetovno vojno.
Poletni čas se je na globalni ravni najbolj uveljavil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja med naftno krizo. Svetovni voditelji so menili, da bo premik ure pripomogel k prihranku energije.
Pri nas uro premikamo zadnjih 38 let
V Sloveniji je poletni čas v uporabo stopil 27. marca 1983 zaradi zakona o računanju časa, ki so ga sprejeli v jugoslovanski skupščini v Beogradu. Na poletni čas se je vedno prešlo zadnjo nedeljo v marcu ali prvo v aprilu, nazaj na zimskega pa zadnjo nedeljo v septembru.
Po osamosvojitvi Slovenije je bil leta 1993 sprejet zakon, ki ni upošteval usklajevanja premika ure z drugimi državami v Evropi. Slednje se je zgodilo leta 1996, ko je Evropska unija poenotila poletni čas in smo prehod s poletnega na zimski čas prestavili na zadnjo nedeljo v oktobru.
Danes uro enotno premikajo vse države članice EU, drugod po svetu se datumi prehodov razlikujejo. V Rusiji, denimo, so se leta 2011 odločili za stalno uvedbo poletnega časa, 2014. pa so stalno uvedli zimski čas.
