Rodri, junak velikega finala: Iz študentskega doma do vrha Evrope

Podaja ni bila namenjena njemu, je pa dočakal odbitek. Iz prve je udaril. Močno, natančno in ravno dovolj zavito, da je bil obrambni blok Interja nemočen. S projektilom v 68. minuti je Rodri odločil finale v Carigradu, Manchester Cityju prinesel prvi naslov v elitni ligi prvakov. Da je bil to celo njegov edini izlet v napad, je 26-letni vezist ugotavljal po tekmi. "Prvi trenutek sem pomislil, da udarim z vso močjo, a sem se zavedel, da je pred menoj šest ali sedem igralcev, zato sem se odločil za strel na prvo vratnico. Končni izid je bil neverjeten, a bilo je še pol ure igre, kar je zahtevalo še ogromno dela od vseh," je trenutek odločitve podoživel Španec.

Ne Erling Haaland, z 12 goli najboljši strelec lige prvakov in prvi golgeter angleške lige, ali kdo drug od napadalno usmerjenih zvezdnikov pregrešno drage ekipe Cityja - zgolj za enajsterico, ki je začela finale v Carigradu, je klub zapravil 630 milijonov evrov -, igralec, ki je v prvi postavi nezamenljiv zaradi drugih zadolžitev, je postal junak novih evropskih prvakov. No, za spoznanje, da vezist s polnim imenom Rodrigo Hernandez Cascante zna udariti, ni bilo treba čakati do finala. V četrtfinalu je s spektakularnim strelom z razdalje napovedal potop Bayerna, pod dva gola se je v zadnji sezoni podpisal tudi v angleški ligi. Zanesljiv, natančen, koristen, ko je treba, tudi kreativen je zvezni člen v z milijoni iz Združenih arabskih emiratov poganjani ekipi Cityja. V tej sezoni lige prvakov je na 12 tekmah pretekel 135 kilometrov, največ med vsem nogometaši novih evropskih prvakov, sestavil je 905 podaj, največ v ligi, povsem na vrhu seznama je tudi po pridobljenih žogah.

Atletico vrnil izgubljenega sina in mastno zaslužil

Ni slabo za igralca, ki so mu v mlajših selekcijah v Madridu očitali, da mu manjka fizične moči. Prve nogometne korake je v Madridu rojeni Rodri naredil v klubu Rayo Majadahonda v predmestju španske prestolnice, z enajstimi leti postal član Atletica, med rdeče-belimi pa je ostal le do 17. leta, ko so se mu odrekli zaradi domnevnega pomanjkanja moči. Zatočišče je našel v Villarrealu, z rumeno podmornico pri 19 letih dočakal debi v španski la ligi, v sezonah 2016/17 in 2017/18 pa se je že uveljavil kot eden boljših posameznikov na Iberskem polotoku. Atletico je spoznal svojo zmoto, leta 2018 je izgubljenega sina pripeljal nazaj. Le leto dni se je Rodri družil z Janom Oblakom in atleti, Josep Guardiola ga je zvabil na Otok. Koristnemu vezistu je hitro poskočila cena. Če je Atletico leta 2018 Villarrealu za Rodrija odštel 20 milijonov evrov odškodnine, je moral City pred sezono 2019/20 v Madrid nakazati še 50 milijonov več.

Meščanom se je obrestovalo. Rodri je bil zraven pri treh zaporednih naslovih angleškega prvaka, dvakrat je dvignil lovoriko v angleškem ligaškem pokalu, letos še v pokalu FA. Morda bi City ligo prvakov osvojil že leta 2021, če ga Guaridola na finalni tekmi proti Chelseaju ne bi pustil na klopi. No, letos si Katalonec ni privoščil podobne taktične napake, Rodri je bil točno tam, kjer je moral biti. Ne le z golom, odlično gibanje, pridobljene žoge, dobljeni dvoboji … Vse to je zaznamovalo Rodrijevo predstavo v Carigradu. In čeprav je sam ocenil, da je v prvem polčasu igral zanič, je bil upravičeno izbran za najkoristnejšega igralca finala. Uefa ga je razglasila tudi za najboljšega igralca sezone v ligi prvakov, za povrh pa je bil še eden od Cityjeve sedmerice v idealni enajsterici.

Luksuz? Hvala, ne

Pa se z odlično predstavo v finalu ali superuspešno sezono ni hvalisal na spletnih omrežjih. Rodri pač ni tipičen nogometni zvezdnik, profilov na platformah, kot so Instagram, Twitter ali TikTok, nima, utrinkov iz zasebnega življenja ne deli z javnostjo. Čeprav je eden najboljših, če ne že kar najboljši defenzivni vezist na svetu, nogometaš, ki ima za pasom 41 nastopov za špansko reprezentanco, živi skromno. Na njegovem telesu ni tetovaž, da lahko lažje redno daruje kri. S prisluženim na igrišču – pogodba s Cityjem, veljavna do leta 2027, mu zagotavlja dobrih 13 milijonov evrov na sezono – bi se zlahka obdal z luksuzom, a to preprosto ni njegov stil. V času študija je, čeprav je že bil profesionalec v španski ligi, živel v študentskem domu, dolgo se je okoli prevažal z rabljenim oplom, ki ga je kupil od starejše gospe, kar četrtino svojih zaslužkov pa naj bi daroval v dobrodelne namene.