Pisatelj Franc Ksaver Meško je deželi svoje mladosti namenil najlepše besede: "Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj - tista moja domovina tam doli, naše Slovenske gorice. Dežela, polna naravnih lepot, ne sicer divjih, ne s svojo veličastnostjo mamečih kakor visoke gore, ne, preprostih in idiličnih skoraj. A je prav zaradi tega s tem mehkejšo poezijo ožarjena in tem prisrčneje govori s srcem."
Prleki, kot pogosto pravimo vedno veselim in družabnim prebivalcem v vzhodnem delu Slovenskih goric s severnim obrobjem, ob izdatni pomoči ugodne klime in primernih tal ohranjajo večtisočletno tradicijo, po kateri iz grozdnih jagod nastaja pijača, ki poskrbi, da veselja ne zmanjka. Morda je ta veselost protiutež bremenu bližnje meje, ne današnje s Hrvaško, temveč nekdanje z Ogrsko. Stalna negotovost in nemir sta v ljudeh prebudila kljubovanje in željo po življenju, ki jo najlepše simbolizira prav vinska trta.
Začnemo v Ormožu
Goricam sta ime dala dva večja kraja na obrobju, Ljutomer na severnem in Ormož na južnem. V slednjem se začenja tokratni izlet. Mesto se je razvilo na izraziti terasi nad Dravo. Naselitvena tradicija je izredno dolga, vse od konca kamene dobe. V bronasti dobi je bila tu ena največjih naselbin pri nas, nič manjša od današnjega mesta. Ni pa samo dolga, temveč tudi zelo burna, saj je bil širši predel zaradi stičišča nemškega in ogrskega sveta izpostavljen stalnim bojem. Del te bojevite tradicije je tudi Ormoški grad, ki je skupaj z enim naših najlepših grajskih parkov več kot primerna točka za začetek kolesarjenja.
Zanimivosti ob poti
1. Fischerauerjeva graščina (gostilna) s parkom pred cerkvijo v Jeruzalemu
2. Gosposka zidanica Malek s hišno kapelo in vinogradniškim muzejem
3. Cerkev Svete trojice v Veliki Nedelji
4. Križevniški grad v Veliki Nedelji
5. Grad z grajskim parkom v Ormožu
6. Cerkev svetega Jakoba v Ormožu
7. Rekonstruirano prazgodovinsko ognjišče v hotelu Ormož v Ormožu
Iz Ormoža sledimo vinski cesti na južne obronke goric, ki se zložno dvigajo iz nižine ob Dravi. Slemenska cesta nas popelje v višine, kjer nas pozdravijo med vinogradi raztresene viničarije, ob njih pa klopotci, ki po ljudskem izročilu izganjajo kače iz grozdja. Skozi slemenski drevored topolov, ki prav tako tvorijo značilno podobo goric, prispemo v njihov najlepši del, Jeruzalem, središče vinorodnega vzhodnega dela, ki je dal ime Jeruzalemskim goricam. Naselje leži na razglednem slemenu okoli baročne cerkve Žalostne Matere božje. Njeno podobo so križarji prinesli iz Jeruzalema v Sveti deželi - od tod ime kraja. Ob cerkvi je gostišče v obnovljeni Fischerauerjevi graščini, obdaja pa jo manjši arboretum z redkimi drevninami.
Za Svetinjami se teren strmo spušča
Iz Jeruzalema se spustimo po slemenski cesti med vinogradi v smeri naselja Svetinje s cerkvijo vseh svetnikov vrh izrazite vzpetine. Ob cesti naletimo še na gosposko zidanico Malek, preurejeno v vinogradniški muzej in gostišče, ki v notranjosti skriva še hišno kapelo. Za Svetinjami se teren strmo spušča v široko dolino Pavlovskega potoka, ki deli Ljutomersko-Ormoške gorice na precej različna dela. Vzhodnega smo že spoznali kot izrazito vinogradniško pokrajino z razgibanimi strmimi slemeni. Zahodni del je bolj umirjen, vinska trta se večkrat umakne travnikom, njivam in sadovnjakom. Središče te manj razgibane pokrajine je Sveti Tomaž, ki leži na enem od dolgih slemen, ki zložno padajo proti jugu. Jedro vasi je na razgledni vzpetini okoli župnijske cerkve, po kateri so poimenovali tudi naselje. Od Tomaža se spustimo v široko obdelano dolino Sejanskega potoka, ki se pri Veliki Nedelji zlije s Ptujskim poljem ob Pesnici in Dravi.
V Veliki Nedelji gosto posejani pomniki preteklosti, dvignjeni nad ravnino, že od daleč opozarjajo nase. Zgodovinsko so povezani z nemškim viteškim redom križnikov. Ti so sodelovali pri obrambi meje pred ogrskimi vdori. Prvo zmago naj bi dosegli prav tu na veliko noč, kar je dalo kraju ime. Ob cerkvi Svete trojice je obsežen grad pravokotne zasnove z ogelnimi okroglimi stolpi. Danes namesto redovnikov gosti etnološko zbirko pokrajinskega muzeja s Ptuja. Pozornosti je poleg cerkve in gradu vredna tudi baročna stavba župnišča. Potepanja po vzhodnem delu Slovenskih goric je konec, saj je naše izhodišče v neposredni bližini. Če med potjo nismo spoznali vinskega bogastva gričevnate pokrajine, lahko v Ormožu vse nadoknadimo. V petih podzemnih nadstropjih ormoške vinske kleti so shranjena vsa vina z jeruzalemčanom na čelu. V njem so v nekakšno simfonijo Ormoških goric zlite vse značilne sorte.
