S prehrano lahko okrepimo zdravje, težje pa preprečimo ali zdravimo bolezni

Prepoveduje le meso toplokrvnih živali, dovoljuje pa ribe, morske sadeže, jajca, mleko ... Torej je polnovredna vsejedska dieta z manj nasičenih maščob. Prav to priporoča večina nutricionistov. Če dodamo še alkoholno abstinenco, lahko mimogrede poskrbimo tudi za regeneracijo jeter pa še kaj telesu, duši in duhu koristnega.

S hrano do odpornosti

A letos je s postom sovpadlo širjenje virusa covid-19. Panika je še večja, ker je virus nov, bolezen pa ne dovolj raziskana. Seveda so se hitro pojavili nasveti, kako zmanjšati verjetnost, da zbolimo. Način življenja gotovo vpliva na psihofizično kondicijo, a še tako krepek organizem z zdravim imunskim sistemom se lahko okuži, je pa verjetno, da bo pri takem potek bolezni blažji.

Previdnost ni odveč

Več previdnosti zahtevajo v maščobah topni vitamini (za odpornost predvsem E, največ ga je v rastlinskih oljih) in minerali, ki so v večjih količinah lahko škodljivi, celo strupeni. Najbolj propagirajo selen (morski sadeži, ribe, meso, drobovina, polnozrnata žita) in cink (največ ga je v školjkah, precej v hrani živalskega izvora, nekaj v ajdi in fižolu). Odpornost naj bi povečevali tudi antioksidanti, kot so rastlinska barvila (v rdeči pesi, aroniji, vinu ...) in biofenoli (v oljčnem olju ...). A v teh namigih gotovo ni niti približno toliko resnice, kot nas hočejo prepričati piarovski prispevki v populističnih medijih, sponzorirani "influencerji" in reklamni priveski internetnih omrežij, kaj šele oglasna sporočila velikega svetovnega biznisa s prehranskimi dopolnili.
Na dobrem glasu so tudi živila ostrejšega vonja in okusa, dišavnice in začimbe (redkev, hren, timijan, žajbelj, brin, čili, kurkuma, ingver ...), ki baje pospešijo zbijanje telesne vročine, olajšajo izkašljevanje in imajo še druge blagodejne učinke. Čebula in česen, ki med ljudstvom uživata sloves naravnih antibiotikov, povzročata telesni in ustni zadah - zato je zaščitna funkcija morda tudi posledica povečanja socialne distance pri medosebnih stikih. To v času epidemij priporoča tudi medicinska stroka.

Čistoča je pol zdravja

Novi virus se s hrano menda ne prenaša. Če je na neki kitajski tržnici res preskočil z živali na človeka, to še ne pomeni, da je prisoten v (domačem) mesu - pa tudi če bi bil, najbrž ne bi preživel toplotne obdelave. Rastlinska živila, ki se uživajo surova, bi utegnila biti nevarna, če bi nanje kihal ali kašljal kak bolnik ali bi jih kdo otipaval z umazanimi rokami (kar v trgovskih centrih niti ni neverjetno). Torej je - poleg telesne, bivalne in javne čistoče - še kako pomembna higiena hrane. Pa ne le v času koronavirusne histerije.