Šampion izgubljenih priložnosti

Zoran Mijatović Zoran Mijatović
02.12.2018 02:44

Iz največjih afer formule ena je rabelj Schumacherjeve prevlade Fernando Alonso vedno odnesel celo kožo, v vojni proti mladi generaciji pač ne.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Po 18 letih dirkanja se je od formule ena poslovil dvakratni svetovni prvak (in trikratni podprvak) Fernando Alonso.
EPA

Šele enajsti je prihajal v cilj svoje zadnje, 312. dirke v karieri v Abu Dabiju, celo s krogom zaostanka za najboljšim. Dirkalni inženir ga je rotil, naj se potrudi osvojiti vsaj eno točko, on pa ni bil več motiviran: "Saj sem jih že 1800!" Za nameček je še trikrat sekal isti ovinek, za kar ga je vodstvo dirke kaznovalo s petimi sekundami dodatka. Zdelo se je, da bo slovo Fernanda Alonsa precej klavrno. A po karirasti zastavici je prišel njegov čas. V poslovilnem krogu od formule ena sta ga obkrožila Sebastian Vettel in Lewis Hamilton, skupno devetkratna prvaka, ter se z njim pripeljala pred glavno tribuno, kjer so šampioni skoraj hkrati v asfalt vrisovali dirkaške krofe. To je bil poklon velikemu asu, ki je postal ikona formule ena, še preden sta leta 2007 vstopila v igro za najspretnejše voznike sveta. Poklon prvaku, ki je leta 2005 končal petletno vladavino Michaela Schumacherja, po številkah največjega dirkača vseh časov. "Niti on ni imel takšnega slovesa," se je ganjeni 37-letni Španec zahvalil svojima naslednikoma.
A če bi vas nekdo konec leta 2006 povprašal, s kakšno statistiko se bo že takrat dvakratni prvak nekoč poslovil od kraljice avto-motošporta, bi se najbrž zmotili - kot sleherni ljubitelj dirkanja. Schumacherjevih 91 zmag in sedem naslovov prvaka se je takrat zdelo dosegljivih. V bistvu se številke še danes zdijo dosegljive, a ne več Alonsu. Morda Hamiltonu, ki je pri 73 zmagah in petih naslovih. Alonso je ostal pri dveh.

V Alonsovem rojstnem kraju Oviedu so si dali duška, ko je leta 2005 postal najmlajši svetovni prvak formule ena.
Reuters
Renaultovi in Alonsovi zlati časi: svetovni prvak z direktorjem moštva Flaviom Briatorejem.
Reuters

Od čudežnega dečka do črnega račka

Še kot vajenec je ekspresno postavljal mejnike. Resda v svoji prvi sezoni leta 2001 ni osvojil niti točke, ker je pač vozil za Minardi, a že leta 2002 je dobil mesto testnega voznika pri Renaultu, leto kasneje je postal njihov dirkač, leta 2005 svetovni prvak, leto kasneje je uspeh ponovil. Pri tem je podiral vse mladostniške rekorde: bil je najmlajši zmagovalec kvalifikacij, dirke in svetovnega prvenstva. Neustavljivo je napadal naziv najboljšega vseh časov.

Ob napačnem času na napačnih krajih

Mostovi so bili porušeni, Alonsu ni preostalo drugega, kot da se leta 2008 za dve sezoni vrne k pogojno konkurenčnemu Renaultu. Zdelo se je, da Špancu manjka samo pravi dirkalnik, da bi osvojil še tretji naslov; dobil ga je leta 2010 pri Ferrariju. Kanček prepozno, saj je takrat svoja štiri leta slave dočakal Red Bull s Sebastianom Vettlom. Tudi po zaslugi - Alonsa. Trikrat v štirih letih je postal le podprvak, dvakrat je naslov izgubil na zadnji dirki. Leta 2010 zato, ker v 37 krogih Abu Dabija ni prehitel povprečnega Vitalija Petrova v renaultu. Ni vrag, da Schumacherju ali Senni ne bi uspelo!
Po petih letih neuspeha so imeli vsi dovolj - Alonso in vodilni možje Ferrarija. Ti so z veseljem leta 2015 pripeljali Vettla in v slovo pomahali vedno bolj jezičnemu Špancu, ki je zatočišče našel pri McLarnu. Nič nenavadnega; s 30 milijoni evrov letne plače je postal najbolje plačani dirkač v karavani, obenem je McLaren spet združil moči s proizvajalcem motorjev Hondo, s katerim sta ob prelomu osemdesetih v devetdeseta leta s Senno in Alainom Prostom poskrbela za zlato ero ne le moštva, ampak kar celotne formule ena.
Novodobna različica partnerstva se je prelevila v katastrofo. Bolid je bil popolnoma nekonkurenčen, Alonso, čeprav je kot po pravilu prevladoval nad moštvenimi kolegi, je bil obsojen na drugo polovico razpredelnice. Do lanske sezone ni varčeval s kritikami na račun Honde, letos se je pokazalo, da McLaren tudi na Renaultov pogon ni nič boljši.

Osvojiti Ameriko in spisati zgodovino

Nekdanji čudežni deček formule ena je z mislimi že dolgo nekje drugje. Če že ni mogel podreti Schumacherjevih rekordov v formuli ena, cilja na trojno krono, ki jo je med letoma 1963 in 1972 osvojil edino Graham Hill - slaviti na dirki formule ena v Monaku (Alonsu je uspelo 2006 in 2007), na dirki za 24 ur Le Mansa (uspelo mu je letos) in na dirki 500 milj Indianapolisa, pri čemer je lani v prvi polovici dirke celo vodil. In gotovo bo še poskušal. Za nameček je že nekaj ur po zadnji dirki formule ena sedel v vozilo ameriške serije Nascar.
Ni dvoma, Alonso je eden od najboljših dirkačev v zgodovini. A v svetu formule ena bo zapisan tudi kot voznik, ki je znal najbolj zapravljati svoj talent. Namesto da bi postal naslednik Michaela Schumacherja, sta ga v moderni dobi kraljice avtošporta povsem zasenčila člana nove generacije Sebastian Vettel in Lewis Hamilton. Pa vendar sta mu v slovo izrazila spoštovanje, kakršnega doslej od tekmecev ni dobil še noben velikan tega športa.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta