Zvezdana Bercko
Poglej to, prav takšno skodelico smo imeli, rdečo z belimi pikami. In takšne škatle za moko in sladkor. In prav takšno sobo. Se spomniš tapet s temi groznimi velikimi vzorci? Poglej, telefon pa lesen teniški lopar ... Abc keksi, piškoti Paris in bonboni Bronhi. In prav takšne prtičke s križci smo vezli, v šoli smo se učili ... Ja, tako je bilo, tako smo živeli," odmeva po učno-muzejskem stanovanju v Centru ponovne uporabe v Ormožu, kjer so v življenje obudili stanovanje iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja.
Galerija paradnih blagovnih znamk
"Želeli smo doseči občutek vrnitve v preteklost, zato smo stanovanje opremili tako, kot je bil opremljen povprečen slovenski dom v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Dodali smo tudi detajle, kot so zavese, tapete, suvenirji, knjige, stojala za rože in druge podrobnosti, brez katerih si tipičnega gospodinjstva iz tistega časa ne gre predstavljati. Predmete smo nabavili v okviru mreže sedmih enot Centra ponovne uporabe. Za nekaj stvari smo posebej zaprosili, čeprav so bile večinoma v slabem stanju, a smo jih obnovili in jim dali novo življenje. Zlasti težko je bilo dobiti tapete z značilnimi velikimi vzorci, takšnih danes ne izdeluje nihče več."
"Popeljali ste me 40 let v preteklost"
Z nostalgijo proti osamljenosti
Stanovanje ni muzej, ki si ga obiskovalci lahko samo ogledajo, ampak je stanovanjska enota v uporabi, v njej potekajo aktivnosti Centra ponovne uporabe, tam pa se zbirajo tudi zunanji obiskovalci. "Želimo narediti korak v smeri obujanja medsebojnih odnosov in komunikacije med ljudmi, ki je bila tako zelo značilna za čas, v katerega nas popelje obisk nostalgičnega stanovanja v Ormožu," pravi Marinka Vovk.
Prostor za druženje in pogovor
Učno-muzejsko stanovanje tako obiskovalcem ne ponuja samo okolja, v katerem se dobro počutijo, in predmetov, ki jih prepoznajo, ampak predvsem možnost za druženje in pogovor. Saj se danes sploh več ne pogovarjamo, tudi če smo v družbi, vsak bulji v svoj zaslon. Izginjajo tudi prostori, v katerih so se ljudje srečevali. Po večjih in manjših krajih zapirajo pošte in banke, trgovine so postale centri brez duše, v katerih se ljudje izgubljajo med preštevilnimi izdelki, nakupljeno pa blagajničarka brezizrazno poskenira in nestrpno porine naprej ... "Kaj bi dala, da bi lahko šla kupovat v manjšo trgovino, kjer mi bo postregla trgovka, s katero se lahko pogovarjam, mi pogosto potožijo," pravi Marinka Vovk.
Grajska kavarniška popravljalnica
V zapuščenem delu ormoškega gradu, iz katerega se je pred leti izselila knjižnica, je Center ponovne uporabe uredil Grajsko kavarniško popravljalnico, ki z izvajanjem dejavnosti "naredi sam" in z medgeneracijsko funkcijo omogoča povezovanje skupnosti. Je prostor, kjer se ljudje pogovarjajo, družijo in imajo pozitiven odnos do narave, ljudi in omejenosti virov. Deluje v treh grajskih sobah: v šivalnici zaposleni invalidi zaposlitvenega centra EKO Ormož izdelujejo različne izdelke iz odvečnega tekstila in oblačil. V srednji sobi je lokalna trgovinica, ki ponuja možnost nakupa oblačil, torbic, obutve po simbolični ceni in opozarja na pomen družbene odgovornosti tudi pri modi. Tam je še kotiček za otroke, z veliko praktične opreme in izdelkov, ki spodbujajo k kreativnosti.
Najbolj zanimiva je osrednja soba, nekakšna kavarnica, kjer pa si moraš kavo skuhati sam. Spiješ jo v izbrani vintage skodelici, ki jo potem odneseš domov. Kavarnica torej ne zaračuna kave, ampak simbolično ceno skodelice. "Princip 'naredi sam', ne da čakaš, da bo nekaj zate naredil kdo drug, je tisto, kar manjka sodobni družbi, da postane bolj srečna," je prepričana dr. Marinka Vovk. In prav za to gre v kavarniški popravljalnici, katere ključna naloga je kroženje virov. Že skodelica, ki jo obiskovalci odnesejo domov, jih vedno znova spomni na pomen kroženja surovin, izdelkov, ki jih mnogi zavržejo kot odpadke. Kavno usedlino pa v kavarnici zlivajo v staro posodo za mleko in jo nato uporabijo za gojenje bukovih ostrigarjev. Tudi gojiti gobe se lahko obiskovalci naučijo v gradu ali pripraviti že skoraj pozabljene lokalne dobrote. "Šele ko si sam pripraviš kavo, hrano, izdelek, ceniš vloženo delo. Zato s projektom Grajska kavarniška popravljalnica prinašamo novo razumevanje pomena vrednotenja dela, odgovornosti, izzivov in družbene odgovornosti, ki vodi k zadovoljstvu," pravi direktorica Centra ponovne uporabe.
