Serijski morilec je žrtve razkosal in zakopal na plaži

Še en neodkrit serijski morilec je dočakal filmsko uprizoritev. Kdo ve, ali bi se umori vsaj desetih žensk, večinoma prostitutk, v newyorškem predelu Long Island sploh kdaj znašli na filmskem platnu, če se Mari Gilbert, mama Shannan Gilbert, ene od žrtev, ob izginotju leta 2010 stare 24 let, ne bi sama lotila preiskovanja izginotja svoje hčere. Pravzaprav je vprašanje, ali bi policija sploh odkrila, da gre za serijo umorov, ki jih je zagrešil isti storilec, če Gilbertova s svojo vztrajnostjo in podatki, ki jih ji je uspelo pridobiti tudi s pomočjo zasebnega detektiva, ne bi pri policiji dosegla, da so vendarle začeli preiskovati, kaj se je zgodilo z vsaj desetimi ženskami, ki so jih svojci prijavili kot pogrešane. Policija pa, verjetno zato, ker so bile večinoma prostitutke, prijav sploh ni resno obravnavala.

Tudi prijave Mari Gilbert, ki je 1. maja 2010 policiji sporočila, da pogreša svojo hčer, sprva niso obravnavali kot pomembne, sploh ker je bila Shannan polnoletna in je delala kot spremljevalka oziroma prostitutka. A Mari ni sedela križemrok. Hotela je vedeti, kam je izginila njena hčer, sploh ker se je izkazalo, da so na številki 911 (številka za klic v sili, kot pri nas 113) zabeležili hčerkin klic na pomoč in vzklike: "Ubiti me hočejo!" A trupla vse do 13. decembra 2011 niso našli, je pa iskanje pogrešane Shannan razkrilo serijo umorov drugih žensk. Izgubljenih deklet, ki jim je posvečen uvodoma omenjeni film (Lost Grils).

Deli trupel v vrečah za smeti

Decembra 2010 je eden od policistov s psom vadil na peščeni plaži Oak Beach na newyorškem Long Islandu in naletel na ostanke ženskega trupla v skoraj razpadli vreči za smeti. Dva dni kasneje so na istem območju odkrili ostanke še treh trupel, nakar je Richard Dormer, predstojnik policije območja, na katerem so našli trupla, izjavil: "Štiri trupla na ožjem območju ne dopuščajo možnosti, da gre za naključje. Opravka imamo s serijskim morilcem." Nekaj mesecev kasneje, v začetku marca in aprila 2011, so na istem območju, na plažah Oak Beach in bližnji Gilgo Beach, odkrili še štiri trupla. Takrat so se tudi odločili, da raziskavo razširijo na območje, na katerem je bila pristojna druga policijska postaja (Nassau, medtem ko sta Oak Beach in Gilgo Beach sodili v pristojnost postaje Suffolk), sodelovati pa so začeli tudi z newyorškimi mestnimi policijskimi enotami. Konec aprila 2011 so potem na območju Nassaua našli posmrtne ostanke še dveh ženskih trupel in število žrtev neznanega serijskega morilca se je tako povzpelo na deset. Policija je ob tem nagrado za informacijo, ki bi privedla do storilca, zvišala s pet tisoč na 25 tisoč dolarjev, a tudi to ni pripomoglo, da bi se krog okoli osumljenca dokončno sklenil. Vse, kar je policiji uspelo ugotoviti z najdbo zadnjih dveh ostankov trupel, je bilo, da se del ostankov ujema z dvema ženskima nogama, ki so jih v smeteh odkrili že leta 1996, in da je ena od žrtev azijskega porekla. Ob drugi žrtvi so policisti odkrili tudi ostanke trupla majhnega otroka, dve leti stare deklice, a teh dveh žrtev niso nikdar identificirali. Je pa policija na podlagi forenzičnih analiz prišla do spoznanja, da je vse umore žensk zagrešil isti storilec in da je nedvomno domačin z Long Islanda. Nekateri poznavalci, ki so več let spremljali preiskavo, ob tem dodajajo, da morilec zelo dobro pozna policijsko delo in s tem način, kako zabrisati sledi oziroma kako ravnati po umoru, da ga ne bi razkrili. Niso niti izključili možnosti, da gre za nekdanjega ali celo še aktivnega pripadnika policije.

Gilbertova žrtev drugega morilca?

Le o Shannan Gilbert je policija vseskozi trdila, da ni žrtev serijskega morilca, temveč da jo je umoril nekdo drug. Šele letošnjega januarja, ko je policija javnosti sporočila, da imajo nov dokaz v preiskavi serije umorov na področju Ocean Parkwaya, katerega del sta tudi plaži Oak Beach in Gilgo Beach, je Geraldine Hart, ki pri suffolški policiji sodeluje v preiskavi umorov, povedala, da smrt Gilbertove preiskujejo v povezavi z drugimi žrtvami. Policija je sprva menila, da se je Shannan Gilbert utopila, a je njena mati vztrajala pri ponovni obdukciji trupla, za ta namen je najela strokovnjaka in ta utemeljeno domneva, da je bila Shannan zadavljena, preden se je znašla v vodi. V njenem vratu je bila namreč zlomljena kost, kot se to zgodi pri davljenju, meni obducent. Pri preiskavi smrti Gilbertove je bilo nenavadno tudi to, da je policija sprva objavila, da je njena smrt posledica nesrečnega slučaja, kar pa je vprašljivo glede na njen klic na številko 911, potem ko je zapuščala hišo enega od klientov in v slušalko kričala, da jo skušajo ubiti. Preiskava naj bi bila pokazala, da je eden od njenih klientov od nje zahteval, naj odide, ker da se je ob pogajanju za ceno začela "iracionalno obnašati", a je Gilbertova njegovo zahtevo zavrnila. Klient naj bi bil tudi poklical voznika, ki naj bi Gilbertovo odpeljal, a ta ni hotela v avto in je s kraja zbežala peš. Med tekom od bivališča klienta naj bi bila tudi zvonila ali trkala na vrata več hiš, potem pa izginila.

Sicer pa pristojni tožilec ne le da skuša ugotoviti okoliščine smrti Shannan GIlbert, pač pa je del preiskave usmeril tudi proti delu policije, ki naj ne bi bila dala na razpolago posnetka klica na 911, ker naj bi bil ta posnetek pomemben za še odprto preiskavo, predvsem pa zaradi prvotne trditve policije, da je šlo v primeru Gilbertove za nesrečno smrt in ne umor. Tožilec Thomas Spota je sicer prepričan, da so prostitutke morili vsaj trije, medtem ko je bil Richard Dormer, policijski preiskovalec v okrožju Suffolk, vseskozi prepričan, da je bil na delu en sam morilec. Dormer je leta 2019 umrl, bil pa je tisti, ki je trdil, da je Gilbertova umrla po nesreči.

Pas kot pomembna sled

Čeprav so črn usnjen pas z vtisnjenimi inicialkami HM ali WH, odvisno od strani, s katere se gleda, našli ob začetku preiskave serijskih umorov žensk, so to dejstvo predstavniki policije javnosti sporočili šele letošnjega januarja. Elizabeth Hart, ki sodeluje v preiskavi, je ob tem povedala, da preiskujejo sledi v več smereh in da so vsi njihovi napori usmerjeni v iskanje storilca ali storilcev. In da policija ne bo dovolila, da bi različna mnenja o tem, ali je bil storilec en sam ali jih je bilo več, vplivala na enotnost ekipe, ki vodi preiskavo. Na vprašanje, zakaj javnosti niso prej sporočili, da imajo pas, in ali so na njem morda sledi DNK, je Hartova odgovorila, da je napočil čas, da se pridobljene informacije zdaj uporabijo. Ne le v zvezi s pasom, ampak tudi nekatere druge - našli so namreč nekaj sorodnikov nekaterih žrtev, eno žrtev so po več letih tudi identificirali, a njenega imena niso objavili. Da bi še bolj pospešili preiskavo in pridobili nove podatke oziroma informacije, je policija odprla tudi internetno stran Gilgonews.com.

Pri preiskavi serijskih umorov prostitutk na Long Islandu je zanimivo tudi to, da se je FBI v preiskavo vključil dokaj pozno. Kot navajajo nekateri viri, je to več let, od začetka preiskave leta 2010, preprečeval policijski detektiv James Burke, ki pa je oktobra 2015 moral odstopiti zaradi obtožb o policijskem nasilju in nekaterih drugih prestopkov, povezanih z njegovim delom, med drugim tudi zaradi oviranja policijskih preiskav. Obsojen je bil na 46 mesecev zapora. Po njegovem umiku je FBI začel sodelovati pri preiskavi, sprva neuradno, od leta 2017 pa tudi povsem uradno sodeluje pri iskanju serijskega morilca.

Zanimive osebe in osumljenci

V vsem tem času je policija sicer obravnavala nekaj osumljencev in opravila pogovore z nekaterimi pričami tudi o osebah, ki bi morda lahko vedele kaj več o umorih. Tako je mlajša ženska, ki so jo javnosti predstavili kot Leanne, preiskovalcem povedala, da je leta 2011 na zabavah na plaži Oak Beach videla tudi Jamesa Burka, omenjenega visokega policijskega uslužbenca. Prvič ga je videla aprila, ko je neko žensko aziatskega videza z glavo tiščal k tlom. Čeprav je bil videti grob, je sklepala, da gre bolj za kakšno spolno igro. Sploh ker je na eni naslednjih zabav na plaži sama stopila do Burka in se z njim dogovorila za oralni seks. Pri tem je bil tako zelo grob, je pričala, da je jokala, plačal pa ji je okoli 300 dolarjev. To je bilo avgusta 2011, in ko je kasneje v preiskavi Burkovo početje prišlo na dan, so ga povsem umaknili iz preiskave umorov na Long Islandu.

Med osumljenci je bil tudi mizar John Bittrolff, ki stanuje v bližini plaž, kjer so našli trupla umorjenih. Že prej obsojen umora dveh prostitutk, leta 1993 in 1994, ter osumljen umora tretje, naj bi bil po prepričanju tožilca kriv tudi smrti vsaj ene izmed desetih žrtev, najdenih na Oak Beachu in Gilgo Beachu. Za dokazana umora je bil Bittrolff leta 2017 obsojen na dvakrat 25 let zapora, policija v Suffolku pa ne komentira njegove domnevne povezanosti z umori žrtev, najdenih na Long Islandu.

James Brewer je eden tistih, ki so zadnji videli Shannan Gilbert živo. Najel jo je preko agencije Craigslist, a ko je prišla do njega, se je začela nenavadno vesti, je preiskovalcem povedal Brewer. Kmalu je zapustila njegovo hišo, videl jo je še tekati po soseski in trkati po vratih. Policija je podrobno proučila Brewerja in ga po zaslišanju črtala s seznama osumljenih. Tudi James Bisset, trgovec, ki je okrožje Suffolk oskrboval z vrečami za smeti, je bil na seznamu tistih, s katerimi je policija želela govoriti. A dva dni po najdbi trupla Shannan Gilbert je naredil samomor v svojem avtu.

Med tistimi, s katerimi je policija opravila več razgovorov, je bil tudi dr. Peter Hackett, Brewerjev sosed na Oak Beachu. Dva dni po izginotju Gilbertove je klical njeno mamo in ji rekel, da je obravnaval Shannan, a da je stekla proč. Potem je klical še enkrat in zanikal vsakršen stik z izginulim dekletom. Družina Gilbert mu je kasneje očitala, da je Shannan dal drogo in tako povzročil njeno smrt, a so bile takšne obtožbe ovržene. Kasneje je policija ugotovila, da je Hackett v nekaterih drugih dogodkih pretiraval s svojo vlogo v njih. Povrhu se je izkazalo, da so bili v noči, ko je izginila Shannan Gilbert, doma njegova žena in otroci in bi gotovo opazili, če bi bil Hackett v stiku z njo.