Serijski morilec, ki je pri pacientih izzival infarkte, da bi jih ubil

Zora Štok Zora Štok
13.06.2019 13:36

"Včasih niti najtemačnejše misli niso dovolj, da bi se opisala resnica," je v obrazložitvi sodbe Nielsu Hoeglu med drugim dejal sodnik in ga obsodil na dosmrtni zapor brez možnosti pomilostitve.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pool

Niels Hoegel je 42 let star nekdanji bolničar v več nemških bolnišnicah, ki se je v kriminalno zgodovino Nemčije zapisal kot serijski morilec, ki je za seboj pustil največ žrtev. Obtožen je bil stotih umorov, na sojenju so mu jih dokazali 85, sam je priznal 49 umorov. Sodnik Sebastian Buehrmann, ki je v nemškem mestu Oldenburg na Spodnjem Saškem vodil proces, ga je obsodil na dosmrtno ječo, ki v Nemčiji znaša 15 let zapora, vendar ob posebno težkih primerih krivde, kot se je pokazalo tudi pri Hoeglu, sodnik zaporni kazni lahko doda izključitev možnosti pomilostitve oziroma odpust s prestajanja kazni po 15 letih zapora. V primeru Hoegel je sodnik to tudi storil, odločitev pa pospremil z besedami: "Včasih niti najtemačnejše misli niso dovolj, da bi se opisala resnica." "Vaša dejanja, zaradi katerih je potekal ta proces, presegajo vse dosedanje meje, vaša krivda je nepojmljiva," je bil neusmiljen sodnik. In dodal, da bi bil Hoegel obsojen na 1275 let zapora, če bi mu sodili v ZDA.

Tik pod vrhom črne lestvice

A policija in tožilstvo domnevata, da je bilo Hoeglovih žrtev še veliko več od 85, kolikor so mu jih bili dokazali, oziroma od sto, kolikor jih je bilo navedenih v obtožnici. Mediji so omenjali 300 primerov smrti ljudi, ki so bili v bolnišnicah na zdravljenju v času, ko je tam delal Hoegel, vendar bo dejansko število njegovih žrtev ostalo neznanka. Nekateri pacienti so bili namreč po smrti kremirani. A tudi 85 dokazanih umorov ga uvršča na vrh zloglasnih serijskih morilcev v Nemčiji, tik pod vrhom pa je tudi v svetovnem merilu.

Pool
Bolnišnica v Oldenburgu
Booking Health

Kultura obračanja glave proč

Kot številni morilci je tudi Niels Hoegel sprva dajal odličen vtis. Ko je začel delati, so kolegi menili, da je sposoben, zanesljiv človek, ki se odlično znajde tudi v najtežjih situacijah, ko gre za življenje ali smrt. Seveda se takrat nikomur ni niti sanjalo, da je tako rekoč sam odločal, ali bo nekdo preživel ali ne. O razsežnostih njegovega početja priča tudi članek, ki ga je bil objavil The New York Times, predvsem v smislu, kako je sploh mogoče, da je bil en sam človek prisoten pri toliko primerih oživljanja, ki so se končali s smrtjo. V portretu morilca se NYT sprašuje, tako kot nekateri nemški mediji, kako je nekdo pet let moril, preden je kdo sploh posumil, kaj se dogaja. Časnik tako namiguje ne pregovorno nemško "brezpogojno vdanost proceduri in spoštovanju avtoritete, znano že iz časa nacizma, kar naj bi navadnemu negovalcu oziroma bolničarju omogočalo njegovo smrtonosno misijo", je navrgel ugledni časopis. "Kultura obračanja glave proč in gledanja v tla mu je zagotovo pomagala, da je več let ostal prikrit v svojem početju," je na sojenju pričal Frank Lauxtermann, edini nekdanji sodelavec morilca, ki je bil pripravljen pričati zoper Hoegla. Osem drugih bolničarjev pa bo moralo pred sodišče, saj je sodnik Buehrmann odredil preiskavo zoper njih zaradi suma, da so prikrivali dokaze in lagali na sodišču. Poleg njih se bodo na sodišču znašli še štirje zdravniki, preiskava poteka v smeri malomarnosti.

Na koncu želel, da ga razkrinkajo

"Na začetku, pri prvih umorih, sem bil zelo previden, da me ja ne bi odkrili, potem pa sem začel tvegati," je Hoegel dejal na sojenju. Tudi ni več izbiral pacientov, ki jim je namenil smrt. "Proti koncu sem že nameraval nehati, hotel sem, da me odkrijejo," je med drugim dejal na tretjem sojenju. Seveda pa se poraja vprašanje, zakaj je vse to počel. Izvedenec je namreč zagotovil, da je bil Hoegel pri svojem početju povsem prišteven. Kje je torej razlog za vsaj sto zagrešenih smrti?
Niels Hoegel ni bil angel usmiljenja, ki bi hudo bolne in starejše rešil muk. Je bil torej sadist, željan izživljanja nad slabotnejšimi od sebe? Ne, so odgovorili psihiatri, ki so se ukvarjali z njim in na koncu izdelali izvedeniško mnenje. Hotel je biti uspešen in cenjen bolničar, hotel je priznanje in občudovanje za svoje delo, je ugotovil psihiater Konstantin Karyofilis. Profesor forenzične psihiatrije Hennig Sass pa je ocenil, da je bil Hoegel pred 20 leti mlad, ambiciozen, sposoben, karakterno še nedefiniran človek, a željan doživetij. "In pri njemu se je zgodilo to, kar se včasih zgodi takšnim ljudem - v določenih razmerah, pod določenimi pogoji, se zdrava ambicija sprevrže v morilsko orožje. Želel je biti vrhunski bolničar, ki se odlično znajde v najtežjih razmerah. To je tudi postal, a z morilskim naklepom.

Na začetku sojenja se je skrival pred kamerami.  
Fabian Bimmer
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta