Skrb za psa podaljšuje življenje

Reuters
27.10.2019 04:59

Pasja družba je lahko posebno koristna za ljudi, ki imajo težave s srcem, in za vse, ki živijo sami.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kosmato veselje
Epa

Lastniki psov živijo dlje. Pasja družba je lahko posebno koristna za ljudi, ki imajo težave s srcem, in za vse, ki živijo sami, so pokazale nove študije. "Preučevali smo več kot tri milijone ljudi in rezultati so zelo pomembni," je povedala dr. Caroline K. Kramer s torontske univerze, vodja centra za diabetes v bolnišnici Mount Sinai. Lastniki psov imajo nižji krvni tlak, priporočene vrednosti holesterola in so manj podvrženi stresu kot ljudje, ki doma nimajo štirinožnega prijatelja, je Kramerjeva s pomočjo svoje ekipe zapisala v članku o kakovosti in rezultatih pri boleznih srca in ožilja, objavljenem v časopisu Circulation. Kot je že znano, hišni ljubljenček, tudi če je to samo čriček v kletki, pri svojem lastniku zmanjšuje stres, tesnobnost, depresijo, osamljenost in socialno izoliranost. Študije, ki so raziskovale, ali psi svojim lastnikom podaljšajo preživetje, pa so prinesle različne rezultate.
Pri raziskovanju je ekipa dr. Kramerjeve preučevala medicinsko literaturo, katere izid sega v leto 1950, in našla deset študij o lastnikih psov in preživetju, v katere je bilo vključenih skupaj 3,8 milijona ljudi. Skupno je bila pri lastnikih psov ugotovljena za 24 odstotkov manjša možnost za smrt v naslednjem desetletju kot pri ljudeh, ki niso imeli svojega kosmatinca. Ljudje, ki so doživeli srčni infarkt ali imeli druge bolezni srca in ožilja, so imeli za 65 odstotkov manjše možnosti za smrt v naslednjem desetletju, če so bili lastniki psa. Skupno pa so imeli lastniki psov za kar 31 odstotkov nižjo smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni.
Večja fizična aktivnost lastnikov psov je ključna pri obvladovanju bolezni srca in ožilja, pove Kramerjeva. Tudi sama se je namreč začela veliko pogosteje gibati, ko je posvojila Romea, energije polnega pritlikavega šnavcerja, ki ga pelje na sprehod vsaj trikrat na dan.
V drugi študiji, objavljeni v isti številki časopisa, je dr. Tove Fall z univerze Uppsala na Švedskem skupaj s svojimi sodelavci raziskoval življenje 181.696 ljudi, ki so doživeli srčni infarkt med letoma 2001 in 2012, in 154.617 ljudi, ki so v tem obdobju doživeli možgansko kap. Pacienti s srčnim infarktom, ki so imeli doma psa in so živeli sami, so imeli za 33 odstotkov manj možnosti za ponovitev srčnega infarkta, medtem ko so imeli pacienti iz te skupine, ki so živeli s psom in tudi s partnerjem ali otrokom, za 15 odstotkov manj možnosti, da bi srčni infarkt doživeli še drugič. Pri pacientih, ki so živeli sami in jih je zadela možganska kap, je bila možnost ponovitve za 27 odstotkov manjša, pri pacientih, ki so imeli psa in niso živeli sami, pa je bila možnost druge možganske kapi za dvanajst odstotkov manjša.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta