Ljudje smo že od nekdaj zelo sladkosnedi in naravnost obožujemo sladko, kar lahko menda pripišemo evoluciji. Za naše prednike so bila sladka živila, kot sta sadje in med, pomemben vir energije. Toda v današnjem modernem svetu je sladka hrana lahko dostopna, poceni in obsežno oglaševanja. Danes s hrano in pijačo zaužijemo veliko preveč sladkorja, vendar dodanega sladkorja, ne tistega, ki je naravno prisoten v živilih. To za naše zdravje seveda ni preveč dobro. Uživanje prevelikih količin sladkorja je namreč povezano z debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2 in zobno gnilobo. Zaradi slabega vpliva sladkorja na zdravje so začeli proizvajalci živilom dodajati različne nadomestke sladkorja. Ta sladila vsebujejo malo kalorij ali celo nič, med njimi pa so tako umetna sladila, denimo aspartam, kot tista iz naravnih virov, na primer stevia. Raziskave so pokazale, da se je količina dodanih sladkorjev in nadomestkov zanje v preteklem desetletju močno povečala, še posebno v državah s srednje visokimi prihodki, kot sta na primer Kitajska in Indija, kakor tudi v azijsko-pacifiških državah, vključno z Avstralijo.
Od pijač do lizik in piškotov
Raziskovalci so proučili podatke o prodanih živilih iz vsega sveta, pri čemer so se osredotočili na količino dodanega sladkorja in njegovih nadomestkov v pakirani hrani in pijači med letoma 2007 in 2019. Odkrili so, da se je količina nadomestkov sladkorja v pijačah po vsem svetu povečala za 36 odstotkov, v pakirani hrani pa za devet odstotkov.
Nadomestke sladkorja najpogosteje dodajajo slaščicam. Sladoledi in piškoti sta kategoriji živil, kjer se količina dodanih nadomestkov sladkorja povečuje najhitreje. Dejstvo, da se je poraba sladkorja in drugih sladil v zadnjem desetletju močno povečala, nakazuje, da naša pakirana živila postajajo vse slajša. Raziskave kažejo, da se je količina dodanega sladkorja v že tako sladkih pijačah povečala po vsem svetu. Toda to gre pripisati predvsem 50-odstotnemu povečanju v državah s srednje visokimi prihodki, kot sta Kitajska in Indija. V nekaterih državah z visokimi prihodki, denimo v Avstraliji in ZDA, se je količina dodanega sladkorja v živilih namreč zmanjšala. V skladu s splošnimi priporočili naj bi moški dnevno zaužili manj kot devet čajnih žličk sladkorja, ženske pa manj kot šest. Toda ker je sladkor dodan že toliko živilom, vključno s pijačami, večina ljudi močno prekorači priporočen odmerek in dnevno v povprečju zaužije preveč sladkorja.
Prehod z uporabe sladkorja na uporabo njegovih nadomestkov je najbolj očiten pri gaziranih pijačah in ustekleničeni vodi. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) zato že razvijajo smernice za uporabo nadomestkov sladkorja.
Bogate in revne države
Med bogatimi in revnimi državami je opaziti velike razlike, ko gre za dodajanje sladkorja in njegovih nadomestkov. V državah z visokimi prihodki je postal trg nasičen s pakirano hrano in pijačami. Da bi lahko še naprej rasle, se velike korporacije s svojimi prehrambenimi izdelki širijo v države s srednje visokimi prihodki. Raziskave nakazujejo, da imajo proizvajalci živil dvojna merila glede dodajanja sladkorja živilom, saj za bogatejše države proizvajajo manj sladke, "bolj zdrave" proizvode.
Tudi nadomestki sladkorja so nezdravi
Da bi zmanjšali škodljive učinke uživanja velikih količin sladkorja na zdravje, so vlade v mnogih državah sprejele določene ukrepe, katerih cilj je zajeziti uživanje in proizvodnjo takih živil. Med njimi so denimo davki na sladkor, izobraževalne kampanje, omejitve glede oglaševanja in obvezno označevanje surovinske sestave. Toda ti ukrepi lahko proizvajalce spodbudijo, da začnejo sladkor deloma ali v celoti nadomeščati z raznimi sladili, da bi se izognili kaznim ali zadostili razvijajočim se preferencam potrošnikov. Neka raziskava je pokazala, da se je v regijah, kjer je v veljavi večje število ukrepov za zmanjšanje uživanja sladkorja, občutno povečal obseg dodanih nadomestkov sladkorja v pijačah.
Škodljivi učinki uživanja prevelikih količin dodanega sladkorja so dobro znani, toda uporaba nadomestkov sladkorja ni ustrezna rešitev, saj je prav tako povezana z nekaterimi tveganji. Čeprav nimajo visoke kalorične vrednosti, so nedavne raziskave pokazale, da je uživanje nadomestkov sladkorja morda vendarle povezano z razvojem diabetesa tipa 2 in bolezni srca, lahko pa poruši tudi ravnovesje črevesne mikrobiote. Ker so sladki, vplivajo na naše trdo in mehko nebo ter povzročijo, da si želimo vedno več sladke hrane in na nek način postanemo odvisni od nje. Še posebno zaskrbljujoče je to pri otrocih, pri katerih se preference glede okusov šele razvijajo. Poleg tega nekateri nadomestki sladkorja veljajo za onesnaževalce okolja, saj niso ustrezno odstranjeni iz odpadnih voda.
Nadomestke sladkorja najdemo le v ultra procesirani hrani. Ta je industrijsko proizvedena, vsebuje sestavine, ki jih v domači kuhinji ni mogoče najti, in je zasnovana tako, da je hiperokusna. Uživanje ultra procesirane hrane je povezano z večjim tveganjem za bolezni srca, diabetes tipa 2, raka in prezgodnjo smrt. Ultraprocesirana živila so tudi okolju neprijazna, ker njihova proizvodnja zahteva večjo porabo energije, vode in materialov za embaliranje in ker za njimi ostane več plastičnega odpada. Živila z nadomestki sladkorja so pogosto razglašena za zdrava, ker ne vsebujejo sladkorja. To potrošnike velikokrat zavede ter povzroči, da z njimi na svojem jedilniki zamenjajo hranljiva, polnovredna živila.
