Slavne kretnje z roko: Nič več "katero tele ti je dalo izpit"

Pravijo, da lahko nebesedna govorica, nebesedno sporazumevanje pove več kot tisoč besed. Izraz je v petdesetih prvič uporabil prvi raziskovalec nebesedne govorice Ray Birdwhitsell. Pod drobnogled je vzel odzivanje človeka na okolje in dražljaje iz okolja ter spoznal, da se odzivamo nanje na razumski, a tudi na čustveni ravni. Z govorico telesa, z vsebino govora, kvaliteto glasu in mikro izrazi. Del obnašanja namreč zmeraj poteka nezavedno, nenamerno.
Preučevanje govorice telesa je bilo kar nekaj desetletij velik hit, ki naj bi razkrival tisto, kar so besede skrivale. Neverbalna komunikacija je postala pomemben del usposabljanja menedžerjev, prodajalcev, policije ... A kmalu se je izkazalo, da je precenjena, nezanesljiva in da si večina ljudi nezavedne kretnje zelo popreproščeno razlaga. Če vaš sogovornik prekriža roke na prsih, se morda res čuti utesnjenega in napadenega, lahko pa ga le zebe in se na tak način greje. Oseba, ki si pri pogovoru pogosto zakriva usta z roko, morda res laže, kot piše v "abecedi" neverbalne komunikacije, lahko pa se le dobro zaveda, da ima slab ustni zadah.
A obstaja področje govorice telesa, ki si ga ni tako težko razlagati - pomislite samo na zloglasen dvignjen sredinec. Zanimivo je, da se je večina kretenj z roko ni začela z žaljivim, nevtralnim ali dobronamernim pomenom, kakršnega ima danes. Tudi njihov izvor - bolj ali manj zgodovinsko potrjen - vas utegne presenetiti.

Najstarejša žaljivka: Odjebi!

Na prvem mestu velja omeniti enega najbolj žaljivih in surovih gibov: iztegnjen sredinski prst, ostali prsti so stisnjeni pod palec. Sredinec seveda simbolizira falus, kazalec in prstanec pa testise. Pomen je jasen: "fuck of" ali "fuck you", po domače "odjebi", "jebi se", "pojebem te" ... Menda je to danes gesta, ki jo najpogosteje uporabljamo v avtu, ko komuniciramo z ostalimi udeleženci v prometu, in je nadomestila nekdanje trkanje po čelu ali vpitje skozi odprto okno v stilu "katero tele ti je dalo izpit ...". Obvladajo jo dojenčki kot tudi seniorji in seniorke - razvidno iz neštetih video posnetkov na youtube.
V stari Grčiji, od koder bi naj izvirala ta negalantna gesta, v začetku ni imela skrajno seksualnega pomena, čeravno njena vloga ni bila nič boljša. V 4. stoletju pred našim štetjem je filozof Demosten z omenjeno gesto in vzklikom "Ta človek je demagog!" izrazil ostro nezadovoljstvo nad politikom, ki je imel sredi trga svoj govor. Gesta je postala znana kot "katapygon" in kmalu se je začela nanašati na pasivne homoseksualce, podrejene analni penetraciji.

Za salutiranje so krive kape

Tradicionalni vojaški pozdrav se izvaja tako, da se vojak s štirimi združenimi prsti dotakne roba obrvi. Izvor salutiranja je nejasen, zato obstaja več teorij, tudi legend - in mnoge vključujejo kape. Desetletja dolga tradicija snemanja kap v prisotnosti nadrejenih naj bi se razvila v današnji vojaški pozdrav, ker so bila nekatera pokrivala tako komplicirana, da jih je bilo težko hitro sneti.

Znak V: še ju imam

Razvpiti znak s kazalcem in sredincem v obliki črke V (victory=zmaga), ki se množično uporablja na športnih terenih, ima kar nekaj pomenov, odvisno od kulturnega konteksta in načina, kako se uporablja. Vsekakor je bil najbolj popularen v času druge svetovne vojne, ko ga je - kot simbol zmage in svobode - uporabljal britanski premier Winston Churchill.
A zgodovina te geste sega v čas stoletne vojne med Anglijo in Francijo (ki je sicer trajala 116 let). Francozom so takrat delali sive lase predvsem angleški lokostrelci, ki so z natančnim streljanjem redčili francoske čete. Značilno za to vojno je bilo, da sta obe strani z veseljem menjavali zajete vojake, no, Francozi so imeli navado, da so zajetim angleškim lokostrelcem odrezali kazalec in sredinec na desnici, preden so jih vrnili na domač teren. S tem so jih onemogočili, da bi po zamenjavi spet lahko prijeli lok v svoje roke. Lokostrelec brez kazalca in sredinca - dveh najpomembnejših prstov pri napenjanju puščice v tetivo - je bil uporaben le še za držanje sveče svojemu kolegu, kaj več pa si od njega ni bilo obetati. Po končani vojni - v bitki pri Castillonu leta 1453 so Francozi dokončno pregnali Angleže iz Francije - so imeli Francozi veliko veselja s tem, da so Angležem kazali znak V, najbrž zato, da bi jih spomnili na svojo "ljubeznivost" v času vojne in kot opomin, da jo lahko znova uporabijo, če bo treba. Hkrati pa so tudi Angleži izzivali Francoze z dvignjenim kazalcem in sredincem, tokrat v smislu "še ju imam" in logičnim "in spet ju bom uporabil".