"Včasih se vprašam, ali sem sploh živa, ker se mi zdi, da živim v raju. Ko se pelješ in gledaš morje in vse drugo - to je prelepo!" pravi Barbara Širovnik Hatta, ki s svojima hčerkama na Tenerifu, najbolj turističnem od Kanarskih otokov, živi že pet let. In pravi, da je prav nič ne mika domov. Tako kot številne druge Slovence, ki so se preselili ali pa redno obiskujejo te čudovite otoke.
Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ocenjujejo, da živi v Španiji okrog 2000 ljudi slovenskega porekla: "Po podatkih španskega volilnega cenzusa pa naj bi leta 2019 v Španiji živelo 1569 Slovencev. Od tega 362 na Kanarskih otokih. Ker pa španski volilni cenzus ne zajame vseh, ocenjujemo, da jih tam, bolj ali manj stalno, živi od 500 do 700. Pandemija je gotovo vplivala na zmanjšanje števila Slovencev na Kanarskih otokih, vendar pa realne ocene, za koliko, ne moremo podati."
Kot da bi prišel domov
"Prvič sem prišel pred tremi leti obiskat prijatelja in se takoj počutil, kot da sem prišel domov. Kdor je kdaj bil na kakšnem otoku, ve, da so otočani 'drugačni' ljudje. Ne vem, ali obstajajo besede, s katerimi bi lahko opisal, zakaj in kako je tako, ampak življenje na otoku je res precej drugačno," pravi Goran Breščanski, ki ga slovenska javnost pozna kot glasbenika, vodjo skupine Sausages. Goran se je pred tremi leti v samo enem tednu preselil na Tenerife in od takrat je tam nastanjen, edino jeseni je šel za pol leta zaradi covida v Slovenijo in se konec februarja spet vrnil. "Tukaj se res dobro počutim in odločitev o vrnitvi ni bila težka. 360 sončnih dni na leto, temperatura od 20 do 30 stopinj celo leto, ljudje so prijazni, veseli in dobrosrčni ... preveč je dobrih stvari, da bi našteval," razlaga Breščanski, ki pa se za razliko od prijatelja Dominika Kozariča, ki je na Tenerifu že 'staroselec', saj tam živi že 16 let, ne ukvarja z glasbo, pač pa se je preusmeril v turizem. "Delo je trenutno v mirovanju oziroma v posodabljanju in optimizaciji poslovanja. Glede na to, da sta turizem in prireditvena dejavnost, s katerima se ukvarjam, deležna največjega upada in je težko napovedati, kdaj se bo stanje spremenilo, se večinoma vsi ukvarjamo s tem, kako izboljšati storitve, ker verjamemo, da bo te nočne more enkrat konec, in želimo biti pripravljeni na ponovni zagon," pravi.
Koronakriza je torej globalna, tako da niti na teh štiri ure leta oddaljenih otokih ni nič drugače. Goran Breščanski v tem času nabira stranke, ki ponujajo nastanitve, Dominik Kozarič ustvarja v svojem studiu in čaka, da bo spet lahko nastopal v lokalih kot pred krizo, korona pa je prekrižala načrte tudi Petru Lovšinu, še enemu od glasbenikov, ki smo jih ujeli na Tenerifu. "S Kubancem Arielom Cubrio in Španko Adriano Blu sem posnel salsa verzijo pesmi Happy Hour, ki bi jo morali promovirati konec februarja. Čeprav ni bilo predstavitve, smo se vseeno našli tam in se dogovarjali, kako naprej, pa tudi nekaj radijskih intervjujev smo imeli. Luštna družba je bila. Naleteli smo tudi na karneval, čeprav je potekal z zelo strogimi ukrepi, pa na vroče ljubiteljice salse … Seveda sem izkoristil čas tudi za rekreacijo, plavanje in druženje z nekaterimi Slovenci, tudi z Dominikom, ki nas je peljal na nekaj zanimivih lokacij in pomagal pri logističnih stvareh," je povedal legendarni rocker, ki je prepotoval že lep del sveta, na Kanarskih otokih pa je bil tokrat prvič. "Ampak glede na razmere je to zdaj idealna destinacija, saj sodi v EU, kar je v koronasituaciji gotovo velika prednost."
Delo s pogledom na morje
Medtem ko je klasičnih turistov zaradi epidemije veliko manj, pa na Kanarske otoke prihaja veliko tistih, ki lahko delajo na daljavo. Na Tenerifu so cene nastanitev močno padle, hrana pa je cenejša kot pri nas, tako da se mnogim bivanje tam celo izplača. Eden tistih, ki so si za en mesec omislili pisarno z razgledom na morje, je tudi predsednik Združenja malih delničarjev Slovenije Kristjan Verbič. Prišel je konec februarja za deset dni, a potem kar dvakrat podaljšal bivanje, saj so mu v hotelu spustili ceno bivanja, pomembno pa je bilo predvsem to, da je imel dobro spletno povezavo. Kristjana so kmalu poznale natakarice in kuharice, saj je na terasi, kjer so stregli zajtrk, sedel še do zgodnjega popoldneva, saj je ob pijači pridno delal. Čez dan je bil dostopen za klice, popoldan se je tudi namakal v precej hladnem morju ali malo toplejšem hotelskem bazenu, zvečer pa užival v ponudbi lokalov, ki so na Kanarskih otokih vse od lanskega spomladnega lockdowna ves čas odprti.
Koliko boljše je delati ob morju, v čudoviti naravi, pa lahko pove tudi Boro Leban, ki ustvarja lesene žlice in druge izdelke pod blagovno znamko Lesnik wood craft. "Na Tenerifu sem prvič. Sem sva prišla s prijateljico na nekakšen delovni odmik, vsak s svojimi načrti in delom. Jaz z vrečo napol izdelanih žlic, ki so potrebovale še malo oblikovanja in brušenja. Prednost ročnega dela je tudi v tem, da lahko to počnem kjerkoli," pravi, ki je pred desetletjem začel ustvarjati žlice in druge izdelke. "Glavna nit ostaja lesena žlica, saj se je vse začelo z njo in z ukrivljenim nožem žličarjem, ki sem ga podedoval od pradeda Andreja. Zaradi povezave s tradicijo, ohranitve energije narave v izdelku je bila logična odločitev, da bodo žlice izdelane ročno. Brez električnega orodja, temveč s sekiro in nožem. Začelo se je odkrivanje različnih oblik in barv v lesu," pravi Boro Leban, ki je tako običajno poiskal kakšen lep kraj na plaži in se lotil ustvarjanja v naravi, seveda pa je nekaj dni izkoristil tudi za oglede otoka, sončenje, plavanje …
Idealno za trening
Poslovnež in parašportnik Alen Kobilica Kanarske otoke dobro pozna. Prav vse je namreč že obiskal v časih svoje manekenske kariere, saj so zaradi bližine, lepe in pestre narave in večne pomladi kot naročeni za ozadje na fotografijah. Pred kratkim se je vrnil z Gran Canarie, kjer je bil mesec dni s svojo družino in ekipo, saj se pripravlja za kvalifikacije za paraolimpijske igre. "Tenerife je sicer super za trening s kolesom, saj ima najvišji vrh Španije, ampak tudi Gran Canaria je dovolj razgibana, predvsem pa ima več plaž, tako da je bolj primerna za to, kar sem jaz potreboval," je razložil svojo odločitev. "V primerjavi s prejšnjimi leti je precej manj turistov, kar mi je ustrezalo. Super je, da Britanci niso smeli potovati tja, ker si jih prej povsod srečal vse pijane. Tudi Nemcev je veliko manj … Sicer pa je na plaži vse bilo odprto, cene nastanitev pa so bolj ugodne, tako da je bilo super, tudi bolj sproščeno je tam, ni napetosti … Skratka, naužili smo se zraka, sonca," je povedal Kobilica, ki je imel vsak dan natančen program treningov - kar trikrat na dan je treniral! A to ne pomeni, da je zanemarjal svojo partnerko Majo in sinka Vala. "Maja je šla dostikrat z vozičkom zraven na trening in se je vmes sprehajala. Kadar pa smo šli z ekipo na kolo, sta šla z Valom po svoje …" je povedal športnik, ki je srečal precej Slovencev - že na letalu iz Bergama jih je bilo precej.
Ko se uresničijo sanje
Barbara Širovnik Hatta je vedno sanjala, da bi živela na otoku, kjer je vedno toplo, da je lahko ves čas v natikačih. "Ko sem prišla v nekem ključnem trenutku življenja ponovno na zimske počitnice na Tenerife, sem vedela, da zame ni vrnitve v Slovenijo. Našla sem svoj raj. Zame so vse razlike tu na boljše. Že vsakodnevni kontakt z ljudmi je bolj topel in miren. Spomnim se, da sem se skoraj zjokala, ko me je starejša prodajalka kruha neko jutro nagovorila z 'amor'. Razumela sem, da so to besede, ki jih hočem poslušati vsak dan. Mogoče so prav ta ljubezen, potrpežljivost in mir ljudi tista najpomembnejša sprememba, da vremena, morja in hrane ne omenjam …" pravi Barbara Širovnik Hatta, ki po petih letih prav nič ne razmišlja o odhodu. "Glede na to, da je to raj za 'penzionerje', se mi nikamor ne mudi. Tenerife doživljam kot svoj dom in verjamem, da bo tako tudi ostalo."
Ima dve hčerki, tako da se njena rutina vrti okoli njunih obveznosti. "Siesta je tu osnovni del dneva, saj vsi počivajo med 14. in 17. uro. Zvečer se pa spet vse odpre in zaživi. Odbojka na plaži, plavanje, hribolazenje in šport na odprtem so vsakodnevne aktivnosti, ki nam bogatijo življenje. Tudi garderoba je manjša obremenitev, saj se celo leto preživi z osnovno pomladno-poletno garderobo," pravi Barbara, ki se na otoku največ druži s prijateljico, ki je tudi Slovenka, seveda pa ima tudi stike z drugimi. "Vedno se v tujini poskusim čim bolj vklopiti z lokalnimi ljudmi. Nikoli nisem iskala domovine v tujini, saj sem verjela, da ne bom resnično začutila države, v kateri sem, niti raziskala kulture, če se bom družila le s svojimi domačimi. Tako se družim z kvalitetnimi individualci ne glede na nacijo," pravi in dodaja, da je super, da imajo na Tenerifu rusko trgovino Kalinka, v kateri se najde vse od ričeta do kislega zelja, v indijski trgovini pa celo krvavice, tako da ne pogrešajo ničesar razen turške kave. "To pa je problem," se strinja tudi Dominik Kozarič, ki se je pred kratkim z Barbaro povezal, da bi skupaj ustanovila slovensko društvo na Kanarskih otokih, za tiste ki živijo po otokih in za slovenske obiskovalce otokov.
Društvo je za zdaj šele v ustanavljanju, so pa v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu povedali, da bi jih to zelo veselilo: "Povezovanje med našimi rojaki kjerkoli po svetu je vedno zelo zaželeno in pomembno prispeva k ohranjanju in dodatni krepitvi stikov med seboj in z matično domovino. Leta 2012 je bil na pobudo Slovencev na Kanarskih otokih ustanovljen Poslovni klub ECE: Španija Kanarski otoki Slovenija, ki je od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu takrat pridobil tudi zagonska sredstva za začetek delovanja. Z veseljem bomo, kolikor je v naši moči, podprli tudi ustanovitev novega društva, seveda pa je v prvi vrsti najpomembnejša njihova lastna iniciativa in želja." Sicer pa Barbara Širovnik Hatta in Dominik Kozarič pravita, da vsake tri mesece iz Madrida pride nekdo iz naše ambasade, tako da lahko uredijo podaljšanje dokumentov ali druge stvari. Za Slovence je torej poskrbljeno, da lahko uživajo v tem raju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
