V tretje gre rado, pravijo. Upajmo, da bo tako tudi za 28-letno Anno, ki je pred letom in pol sledila svojemu partnerju in se iz Poljske preselila na Tenerife. Sprva sta delala v hotelu, marca lani pa je prvič odprla svoj salon za nego nohtov. Samo tri dni po odprtju se je zgodil popoln lockdown in Annin salon je - kot vse drugo - zaprl vrata. Maja je poskusila ponovno. Brez uspeha. V začetku tega leta je našla nov poslovni prostor v ljubkem trgovskem centru. "Takšnega prostora pred covidom ne bi mogla najeti, zdaj pa so cene najema padle za 80 odstotkov," mi je zaupala med manikiro. "Prejšnja dva dni ni bilo kaj dosti dela, danes pa smo s tremi sodelavkami ves čas zasedene," je povedala, upajoč, da bo v tretje njen salon obstal. Tudi na Tenerifu časi niso dobri za posle …
Lani zelo strogo, letos se ukrepi umirjajo
Bilo je 28 stopinj Celzija, ko sem sredi februarja prišla na ta najbolj turistični izmed Kanarskih otokov. V naslednjih dneh je prineslo puščavski pesek (kalima), tako da se je vidljivost zelo poslabšala in so bile maske koristne tudi kot zaščita pred peskom, temperature pa hitro nihajo - medtem ko je na soncu vroče, je v senci in ponoči lahko kar precej hladneje. Čeprav je to čas, ko je turistična sezona na Tenerifu na vrhuncu, saj je to izvrstna destinacija, da pozimi ulovimo nekaj sončnih žarkov, pa vendar še ostanemo na območju EU, kar pomeni, da lahko potujemo samo z osebno izkaznico in podobno, letos tu ni gneče. Ljudje z maskami na cestah (ta ukrep je pri njih še vedno v veljavi, masko si lahko snamete samo za mizo v lokalu ali na plaži) ves čas pričajo o tem, da je situacija resna.
Foto: Sonja Javornik
"Na Tenerife sva prišla pred dobrima dvema tednoma, našla sva zelo ugoden apartma"
Kanarski otoki so imeli tako kot njihova matična Španija zelo stroge ukrepe. Nekaj svobode imajo pri zakonih, večinoma pa kar sledijo navodilom španske vlade. Lansko pomlad so kar tri mesece morali zdržati doma, v primerjavi z ukrepi pri nas namreč niso smeli od doma niti zaradi rekreacije, samo v trgovino in lekarno oziroma k zdravniku je bilo dovoljeno. Poleti so ukrepe malo sprostili, sicer pa še vedno velja policijska ura. Razen med karnevalom konec februarja, ko se je začela ob 22. uri, traja policijska ura od 23. do 6. ure. So pa drugi ukrepi precej bolj mili, saj so lokali odprti - z razdaljo med mizami, ki je večja kot prej, pa tudi več kot šest gostov ne sme sedeti skupaj.
Šole so, razen spomladi lani, ves čas odprte, prav tako je dovoljena skupinska rekreacija in podobno. Svoja vrata so odprli hoteli, vendar jih večina še vedno ostaja zaprta, predvsem ker se je tako zmanjšalo število turistov (za okoli 80 odstotkov).
Čakanje na delo in delo na daljavo
Francoza Anne-Laure in Arnaud sta dolgoletna prijatelja, ki sta z novim letom spoznala, da je med njima preskočila iskrica. Stara sta 36 oziroma 35 let in za seboj imata že marsikatero delovno izkušnjo. Arnaud je konec lanskega leta zaradi covida dobil odpoved. "Eh, itak sem razmišljal o tem, da bi to službo pustil, saj mi ni bila več všeč," pravi. Čudovita Anne-Laure je zaradi ukrepov v Franciji v službi vsak drugi teden. "In tako vmes potujeva. Na Tenerife sva prišla pred dobrima dvema tednoma. Našla sva zelo ugoden apartma (cene so že od 40 evrov na dan, za okoli 30 odstotkov pa so padle cene v hotelih, op. p.), hrana pa je tu že sicer cenejša kot doma. Prvi teden sva raziskovala otok in nama je zelo všeč, zato sva se zmenila, da me Arnaud počaka, sama sem se za en teden vrnila v službo, zdaj pa sem prišla nazaj," pripoveduje Anne-Laure, medtem ko se na jadrnici vozimo do predela, kjer je največje prebivališče kitov. In smo jih tudi kmalu našli, ko so spali, a jih je naš prihod prebudil in so potem veselo plavali blizu nas. Arnaud je kmalu nato opazil delfina, kapitanka ladje Isabella pa je vzkliknila in hitro ustavila ladjo, ko je zagledala morsko želvo, a ta je hitro zbežala pod globino.
Isabella je prišla iz Španije na Tenerife pred petimi leti in od takrat pride vsako zimo, da lahko dela tudi, kadar doma ni sezone. "Zdaj imamo morda za četrtino toliko dela kot prej. Do covida je bilo res super. Težava je, ker trenutno na otoku ni veliko pravih turistov, ampak prihajajo tisti, ki lahko delajo preko spleta. Namesto da bi bili doma, so raje tu, saj je boljša klima, pa tudi razmere so dobre - po lockdownu smo namreč dobro zajezili virus (v zadnjih dneh so registrirali 148 novih okužb, sicer pa so imeli do zdaj skupno 40.585 okuženih), za večino je tu tudi ceneje. In tako ne hodijo na izlete, saj imajo čez dan delo," razlaga Isabella, ki morje obožuje, kar dokazujejo tudi njene tetovaže z morskimi motivi.
"No, na srečo je zdaj že malo bolje," ostaja optimistična Isabella in upa, da se bo situacija do poletja normalizirala. To upa tudi njen šef, lastnik jadrnice, ki je iz Škotske prišel na otok pred dvema letoma in pol. "Patrick je najboljši od vseh šefov, kar sem jih imela doslej," ga je pohvalila Španka.
Votline za hipije in migrante
Med vožnjo po Atlantiku okoli otoka je Isabella pokazala votline, ki jih je polno tudi na kopnem, saj so posledica nekdanjih izbruhov lave. "Tu živijo hipiji. V votlinah imajo celo vrata in nekaj pohištva. Policija jih med epidemijo preganja, saj pogosto prirejajo zabave. Se jim je pa v zadnjem času pridružilo veliko tistih, ki so zaradi izgube službe ostali brez strehe nad glavo, pa tudi migranti, ki prihajajo iz Senegala in Maroka. V enem vikendu je prišlo celo 2000 ljudi. Očitno jim nekdo pomaga pri prečkanju oceana, saj bi v tistih malih čolnih, s katerimi pridejo do obale in včasih niti vesel nimajo, res težko preživeli na teh vodah," pravi poznavalsko. Zanimivo je, da je oblast nekaj časa migrante nastanila v praznih hotelih, v zadnjem času pa so jih vrgli ven, na ulice, oziroma so našli zavetje v hipijevskih votlinah.
Na Tenerifu je vlada poskrbela tudi za svoje prebivalce, ne samo za migrante, za katere tako in tako dobiva pomoč od EU, da jih lahko nastani in poskrbi za njihovo preživetje, čeprav večina išče dodatni zaslužek. Veliko jih na plažah ponuja ročno poslikane tkanine, ženske pa so se specializirale za spletanje kitk ali masažo. Za domačine na Kanarskih otokih obstaja državna pomoč ERTE, ki je zdaj podaljšana do 31. maja letos. Tako so na primer turistični delavci prejemali 75 odstotkov plače. Prošnjo za pomoč je treba vložiti vsakih nekaj mesecev, a birokracija je nepredvidljiva. Tako je na primer neki glasbenik, ki je zaradi zaprtja lokalov ostal brez dela, v nekem trenutku "izpadel" iz vrste za prejemek, a potem čez dva meseca spet postal prejemnik 500 evrov na mesec.
Težave imajo tudi zaposleni v hotelih, saj se je že mnogim zgodilo, da so jih šefi poklicali v službo, a le za nekaj dni, ko je prišla večja skupina gostov, potem pa so hotel spet zaprli, kar je pomenilo, da so tisti mesec ostali brez državne pomoči, čeprav zaslužek za tisti teden dela ni bil niti približno dovolj velik, da bi pokril ta izpad.
Ta čudoviti otok ponuja prelepe plaže za vse ljubitelja morja, ki čez celo leto ohranja temperaturo okoli 20 stopinj Celzija, pa tudi višave - nekdanji vulkan Teide s 3718 metri višine je dober izziv za vsakega -, izvrstno kulinariko po ugodnih cenah (kosilo boste našli že za sedem evrov) in še marsikaj. Tako ne preseneča, da je tu vedno več ljudi, ki so v času korone sklenili, da bodo na toplem počakali normalizacijo stanja v domovini. Po novem torej na Tenerife ne prihajajo za dalj časa samo upokojenci, temveč tudi aktivni in mladi, ki si najamejo prebivališče, saj so cene drastično padle in tako lahko preživijo ta čas pogosto ceneje, kot bi doma. So pa lastniki nepremičnin vedno bolj previdni in zahtevajo poleg obveznega negativnega testa na covid tudi dokazila o zaposlitvi, saj je v zadnjem letu marsikdo ostal brez najemnine, ker so najemniki čez noč izgubili delo.
