Grah je ena prvih vrtnin, ki jih sejemo spomladi. Uspešno in brez težav kali takoj, ko zemlja odmrzne. V spomladanskih setvah je vedno dobro pomagati rastlinam tudi s čajem iz baldrijanovih listov in cvetov. Vendar je spomladi včasih težko sejati pravočasno. Če gredica ni pripravljena, je lahko premokro, da bi jo pripravili. V zadnjih letih, ko imamo res mile zime, gre poskusiti grah posejati še pred zimo. Ni nujno, da bo prav vsako zimo prezimil na prostem, za rastlinjak pa si upam trditi, da v njem z uspevanjem graha ne bo težav.
Ob setvi
Svetujem, da seme pred setvijo čez noč namočite, da bo hitreje, enakomerneje in lažje vzkalilo. Posebno, če bodo temperature že pod 5 stopinjami Celzija. Voda naj bo topla, namesto nje lahko uporabite tudi kamilični čaj.
Grah sodi med vrtnine, ki ne zahtevajo veliko hranil, ker je stročnica, ga pred setvijo sploh ne gnojimo. V jeseni za zimsko setev gredice samo plitvo prekopljemo, poravnamo in seme posejemo. Setev kljub namakanju semena obilno zalijemo. Vedite namreč, da je prva faza kaljenja semena vedno, da seme vpije čim več vode. Če je vode dovolj, je ta faza veliko hitrejša, zato namakanje po setvi vedno pospeši vznik.
Ker je letos nekoliko hladneje, kot smo bili v zadnjih letih navajeni, je smiselno, da za prvo zalivanje uporabimo v vodi raztopljene alge, baldrijanov pripravek ali pripravek iz cvetov regrata.
Sorte graha
Poznamo nizke in visoke sorte graha. Vrtičkarji večinoma sejejo nizke sorte, saj imajo te pridelek zelo hitro. Pri visokih sortah imajo pogosto težave tudi s škodljivcem graharjem, katerega ličinke se pojavljajo v semenu. Tudi poletna vročina škodi visokemu grahu. Vendar so vse te težave manjše, če grah posejemo dovolj zgodaj spomladi (do konca marca). Prav naštetim nadlogam pa se skušamo izogniti tudi s setvami proti koncu jeseni.
Grah potrebuje oporo, tudi nizke sorte. Nizkim sortam po večini zagotovimo oporo z nižjimi razvejenimi vejami, visoki grah pa speljemo na oporo tako kot kumare. Seveda lahko to oporo za grah kasneje uporabimo za pridelovanje kumar v poznem poletju in jeseni. Oporo zagotovimo grahu tako pri spomladanskih kakor pri poznih jesenskih setvah.
Nizke sorte
Nizke sorte graha so mali provansalec (Picollo Provanzale), čudo Amerike (Wonder van Amerika) in kelvendon (Kelvendon wonder). Nizke sorte graha zrastejo od 35 do 55 centimetrov v višino. Najzgodnejši je mali provansalec, ki ima večja, okrogla, gladka zrna, a nižje pridelke. Kelvendon ima večja, oglata zrna, čudo Amerike pa ploščato okrogla, srednje velika zrna. Je nekoliko rodovitnejši in odpornejši proti stresnim razmeram, a je to odvisno seveda tudi od tistega, ki nam ponuja posamezno sorto (čeprav ne bi smelo biti).
V ugodnih razmerah dozori čudo Amerike v 42 do 45 dneh, kelvendon pa nekaj dni kasneje. Še nekoliko zgodnejši je mali provansalec, ki od setve do prvega pobiranja spomladi potrebuje 40 dni, v poznopoletnih setvah pa samo 50 dni. Mali provansalec naredi debele stroke z okroglim zrnom. Nizke sorte graha sejemo na razdaljo 10 centimetrov v vrsti, med vrstami pa naj bo vsaj 30 centimetrov.
Nova sorta je grah vitičar
Prav posebna, nova sorta je grah vitičar. To je nizka sorta graha, ki pa ne potrebuje opore, saj je polna vitic. Spomnim se, ko smo vitičarja prvič sejali, kako lep je bil. Pa ne gre za lepoto, tudi zelo sladek je. Prezimi lažje, zato svetujem da se, če na policah trgovin še imajo seme, odločite zanj.
Visoke sorte
Med visoke sorte štejemo sorte senator, rondo in telefon. Opora za visoke sorte so lahko višje veje, najpogosteje pa uporabimo mrežo za kumare, ki jo lahko napeljemo kar na bambusove palice. Če pa bomo kasneje na njej pridelali še kumare, mora biti opora seveda močnejša. Za oporo se lahko uporabijo tudi kakšni ostanki žičnate ograje ali kaj podobnega. Če želimo na vrtu še nekaj lepote, je opora lahko tudi domiselna. Angleži imajo grah zelo radi in visoke sorte napeljejo na iz vrbovih ali drugih vej spletene stožce.
Če želimo na vrtu še nekaj lepote, je opora za grah lahko tudi domiselna
Najnižji med visokimi je senator, visok je do 100 centimetrov, oglata zrna pa lahko pobiramo 75 do 80 dni po vzniku. Moja izbira za jesensko setev bi bila ta sorta. Naslednji po višini je rondo, zelo rodna sorta z okroglim, zelenim zrnom, dozori pa le nekaj dni kasneje. Najvišje zraste telefon, ki je tudi najkasnejši, a najbolj roden.
Še nekaj je značilno za visoke sorte graha. Podobno, kot velja za dolgo vigno, kumare, bučke in tudi nekatere sorte nizkega stročjega fižola, je treba stroke obirati redno, potem cvetijo in rodijo dalj časa.
Stročji grah
Poleg teh klasičnih sort graha poznamo še tako imenovani sladkorni grah. To imenovanje včasih prinaša slabo voljo med slovenske vrtičkarje. Pravo ime bi bil verjetno stročji grah, ki pa ga delimo na dva tipa.
Prvi, "ta pravi" sladkorni grah prepoznamo že po vijoličnih cvetovih. Zanj so značilni ploščati stroki, v katerih se zrna dolgo ne oblikujejo. Najpogosteje pri nas dobimo seme sorte hendriks, ki je visok do 1,2 metra in seveda potrebuje oporo. Tudi sorta carouby ima užitne, ploščate stroke sladkega okusa. Če pa se potrudite, lahko tudi pri nas kupite ekološko pridelano seme sorte ambrosia. Visoka je do 70 centimetrov in zelo zgodnja.
Drugi tip stročjega graha se na videz ne razlikuje od klasičnega zrnatega. Le da se pri stročjem grahu ne razvija trda opna in so užitni tudi stroki. Običajno so tudi nekoliko bolj mesnati in nabiti z zrni, a na prvi pogled ni velike razlike. Angleški ljubimec sodi med te klasične stročje sorte, mnogi pa so potem razočarani, ker nima vedno ploščatih strokov, ko jih ima, pa ni prava sorta. Stroke pa vseeno lahko jemo in jih narežemo tudi v zelenjavne juhe in omake.
Nekaj novega, drugačnega
Še eno zanimivo vrsto graha sem srečala na posameznih kmetijah, to je grah z vijoličnimi stroki. Zanimiv je zato, ker ga lažje obiramo. Sorta se imenuje blauwschokker. To je dokaj visoka sorta, sorta cveti vijolično in ima ploščato okroglo, zelo okusno zrno. Je tudi zelo roden. Ko so stroki še mladi, je užiten tudi v strokih. Je pa zelo roden. Zaradi vijolične barve strokov je pobiranje izredno preprosto.
Upam samo, da se v jeseni da kupiti seme graha, saj so zdaj police običajno dokaj prazne. Svetujem res, da poskusite in na svojem vrtu preverite, ali je zimska setev možna. Če bo grah prezimil, vam zagotovo ne bo žal.
Dobri prijatelji graha
Grah se seje v dnevih za plod, če ne gre drugače, bodo dobri tudi dnevi za cvet. Kot stročnica ima tudi prijatelje kakor vsaka druga rastlina. Če še kje najdete sadike blitve in solate, jih lahko posadite med vrste graha, tudi rukola se z njim dobro razume in se jo v rastlinjake še lahko seje. Grah lahko sejete tudi med šparglje, ki zdaj počasi odhajajo na zimski počitek. Pod in ob grah lahko posejete tudi špinačo.
Poleti je prijateljev več, vse križnice s kapusnicami, bučke, endivija, jajčevec, lubenice, melone, sladki komarček, sladka koruza, zelena, kumare, korenček, rdeča pesa, med zelišči pa tudi koper, ognjič, gorjušica, meta in rabarbara.
Ne mara pa soseščine čebule, česna, pora, šalotke, drobnjaka, paprike, paradižnika in ostalih metuljnic.
Nega graha do pridelka
Priporočam setev graha zdaj, najkasneje pa nekje v sredini novembra. V rastlinjakih ste lahko še kasnejši. V jesensko-zimskih setvah je vedno potrebno prilagajanje termina setve vremenu. Poskusite, posebej v rastlinjakih, kjer je grah kot stročnica tudi odlična rastlina za zeleno gnojenje. Če ne bo uspel, pa bo zemljo zanesljivo izboljšal.
Malokdo ve, da lahko grah vzgajamo tudi iz sadik. To pride prav predvsem spomladi, ko je včasih zemlja premokra za direktne setve. Sadike vzgojimo v štirih tednih. V lonček velikosti za solatno sadiko posejte tri zrna. Do vznika semen naj lončki ostanejo na toplem, na oknih, potem pa gredo lahko tudi v neogrevan rastlinjak ali hladno sobo. Na zelo toplem pa sadike ne bodo kvalitetne.
Spomladi, ko grah dovolj poraste, ga okopljite, prerahljajte zemljo okoli njega. Če je suho, je smiselno tudi zalivanje, namakanje, drugega pa grah ne potrebuje. Edino še pobiranje pridelka preostane. Če boste posadili več sort, se bo tudi pobiranje pridelka podaljšalo.
