Svet je bolj naklonjen treniranju mišic kot treniranju uma

Denis Živčec Denis Živčec
27.09.2020 04:45

Človek kdaj pa kdaj v življenju zamudi priložnost, da bi bil tiho. Molk. Kako neverjetno podcenjena vrlina v času, ko lahko vsak reče vse. Kar je sicer še nikoli prej videno zgodovinsko razkošje, a kaj, ko gre hkrati za tanek led, na katerem si hitro videti kot osel.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Hudič je, ker je svet trenutno bolj naklonjen treniranju mišic kot treniranju uma, hkrati pa zaradi družabnih omrežij vsi hodimo naokoli z megafonom, v katerega lahko v vsakem trenutku zavpijemo čisto vse, kar nam pade na pamet. Tu in tam kdo celo reče kaj pametnega, zanimivega, navdihujočega, morda celo duhovitega in svežega, v glavnem pa gre le za veliko skledo prežganega umskega krompirjevega zosa.

Starejše gospe so smisel življenja našle v kičastih fotografijah kav, obrobljenih s srčki, kužki in mucami, mladina je pobegnila na omrežje Tik Tok, v oazo neumnosti, kjer se lahko od jutra do večera ukvarja z lastnim egotripom ter bolestno željo po pozornosti in potrjevanju, preostali pa smo nekako obtičali sredi neskončne teorije zarote. Če kaj, je pandemija koronavirusa razkrila, kako katastrofalno slabo se znajdemo v situaciji, ko reči postanejo neudobne. In ko v prsih postane tesnobno, je treba ventile odviti. Dobro je, če to počnete tako, da drugih ne navdihujete s svojo jezo in slabimi idejami.

Sam sem tekom pandemije šel skozi različne faze. Od tistega dne, ko so nas v službi poslali delat od doma in sem šefa naivno vprašal "Saj to bo trajalo kak teden, dva, pol pa fertik, ne?", do popolnega šoka, ko se je zadeva razbohotila v vsej veličini in svet postavila na glavo. Vmes sem šel čez fazo popolnega zanikanja, češ da je vse skupaj le napihnjena izmišljotina, s katero si nekdo želi pokoriti svet. Vmes sem pred okno postavil skledo surovih jajc in preverjal, ali jih bo nevidno 5G-omrežje skuhalo. Z mojimi možgani vred. Nato sem se prebil skozi fazo depresije, ko se mi je zazdelo, da bo cirkus trajal večno in da bo vse, za kar smo se desetletja trudili, šlo v maloro - roko na srce, tega občutka se še vedno nisem otresel -, do globoke prizadetosti, ko sem zadnjič izvedel, da oseba, ki jo dobro poznam in sem ji v življenju za marsikaj hvaležen, diha le še s pomočjo respiratorja.

Zdaj sem v fazi, ko sem sit. Vsega. Paranoičnih mater, ki mislijo, da jim straniščno brskanje po googlu daje dovolj znanja, da lahko svoje nebuloze širijo po vseh mogočih forumih. Ljudi, ki ne bi znali cepiti niti marelice, a so čez noč postali globalni strokovnjaki za cepljenje. Politikov, ki svetovno stisko uporabljajo za uveljavitev svojih izrojenih, pritlehnih in na lastne denarnice pisanih ideologij. Spletnih vplivnežev, ki svojega dosega ne uporabljajo zato, da bi dejansko svet poskušali spremeniti na bolje, temveč se zgolj promovirajo z govorjenjem reči, ki jih želite slišati. Sit sem tudi nečloveške potrebe nekaterih medijev, da v že tako dramatičnih časih še dodatno dramatizirajo, samo da bo rejting dober. Razmišljajte s svojo glavo. Zdravorazumsko. Ne dovolite, da namesto vas razmišljajo korporacije, senzacionalizem ali ljudje, katerih edina referenca je čvrsta rit. To, da vas nekdo boža v smeri dlake, še ne pomeni, da je vaš zaveznik. Opravimo že enkrat s tem cirkusom in se nehajmo razvajeno cmeriti za vsak klinčev ukrep. Zelo zelo duhamorno postaja vse skupaj.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.