(TEMNA PLAT) Za nami je najvarnejše leto za komercialno letalstvo

Elizabeta Planinšič Elizabeta Planinšič
14.01.2024 08:00

V letu 2023 sta se zgodili dve letalski nesreči, ki sta skupaj terjali 86 smrtnih žrtev, velika potniška letala s turboventilatorskim motorjem pa v tragične nesreče niso bila vpletena.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Leto 2023 je postavilo nov rekord z najmanjšim številom nesreč in smrti v letalskem prometu. 
Profimedia

Nedavno minulo leto je bilo za komercialno letalstvo eno najvarnejših v zgodovini. Leto 2023 je postavilo nov rekord z najmanjšim številom nesreč in smrti v letalskem prometu. V dvanajstih mesecih minulega leta sta se namreč zgodili dve tragični nesreči, leto prej jih je bilo šest.

Nobena od nesreč, navaja To70, vodilno svetovno svetovalno podjetje za letalstvo, ki zagotavlja raziskovalne in svetovalne storitve svetovni letalski skupnosti, ni vključevala mednarodnih letov in potniških letal s turboventilatorskim motorjem. V obeh tragičnih nesrečah sta na domačih letih strmoglavili propelerski letali, pri čemer je bilo skupaj 86 smrtnih žrtev, kar je manj kot polovica smrtnih žrtev iz leta 2022, ko je bila številka 178. Zgolj za primerjavo – v povprečju umre po svetu na cestah v uri 148 ljudi ali skoraj 1,19 milijona letno.

Lanskoletna najbolj tragična nesreča se je zgodila v Nepalu 15. januarja lani. Letalo ATR-72 družbe Yeti Airlines je vzletelo in normalno letelo iz Katmanduja v Pokharo, vendar je strmoglavilo v sotesko tik pred pristankom. V nesreči je umrlo 72 ljudi, od tega štirje člani posadke. Kot je pokazala kasnejša preiskava nesreče, je bila vzrok za strmoglavljenje letala napaka pilotov. Med vožnjo je bila v pilotski kabini potegnjena napačna ročica, s katero sta pilota pomotoma izklopila oba motorja letala. Nesreči sta botrovala tudi preobremenjenost pilotov in njuno pomanjkljivo usposabljanje, je preiskovalna komisija še zapisala v končnem poročilu. Letalske nesreče so sicer v Nepalu dokaj pogoste, med drugim zaradi oddaljenih pristajalnih stez in nenadnih vremenskih sprememb. Letalska družba Yeti Airlines je zaradi varnostnih pomislekov na črnem seznamu EU - tako kot več drugih nepalskih letalskih prevoznikov.

Druga nesreča s 14 žrtvami, od tega sta bila dva člana posadke, se je zgodila v Braziliji 16. septembra 2023. Letalo Embraer 110 družbe Manaus Airlines je strmoglavilo na letu iz amazonskega mesta v Barcelos v slabem vremenu. Ko se je letalo približalo pristajalni stezi v Barcelosu, je pilot skušal pristati ob močnem dežju in zmanjšani vidljivosti, pri tem pa je letalu zmanjkalo prostora, zato je zdrsnilo z roba steze in končalo v gozdičku ob njej. Vsi potniki so bili brazilski državljani, v regijo pa so pripotovali zaradi športnega ribolova.

V lanskoletni nesreči v Nepalu je umrlo 72 ljudi.
Reuters

Na milijon letov manj kot 0,09 nesreče

Pregled varnosti v civilnem letalstvu podjetja To70 sicer vključuje samo nesreče večjih potniških letal z najmanj 14 sedeži, saj podatki o smrtnih nesrečah manjših letal niso bili na voljo. V statistiko ravno tako niso vštete žrtve nesreč vojaških letal. V tovornem prometu sicer lani smrtnih žrtev v nesrečah letal niso zabeležili. Tako je podjetje nanizalo naslednje statistike: leta 2023 je bilo 50 nesreč, od tega dve s smrtnim izidom, torej 86 žrtev. V letu 2022 se je zgodilo 33 nesreč, od tega šest s smrtnim izidom - s 178 smrtnimi žrtvami. Stopnja smrtnih nesreč pri nesrečah velikih letal v komercialnem zračnem prometu je bila tako lani je 0,09 nesreče s smrtnim izidom na milijon letov v primerjavi z 0,10 na milijon leta 2022. Desetletno povprečje je 0,20 nesreče s smrtnim izidom na milijon letov.

Podatki so še toliko bolj spodbudni, saj je Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO), ki deluje pod okriljem Združenih narodov, sporočila, da je v letu 2023 z letalom potovalo 4,6 milijarde potnikov, kar je 14-krat več kot leta 1970.

A kot je navedel višji svetovalec za letalstvo podjetja To70 Adrian Young, so tudi v minulem letu v letalskem prometu zabeležili številne incidente, zaradi katerih mora industrija ostati pozorna. Resne poškodbe zaradi turbulenc ostajajo vedno prisoten dejavnik v lanskoletnih nesrečah. "Ne glede na to, kako nizka je bila stopnja nesreč v letu 2023, ni razloga za samozadovoljstvo. Letalstvo ostaja panoga, obremenjena s tveganjem," je dejal Young. Trendov na področju tragičnih nesreč zaradi premajhnega števila nesreč ni mogoče določiti. Če pa se pogleda incidente in nesreče brez smrtnega izida, po navedbah Younga lahko opazimo zaskrbljujoče število tako imenovanih vdorov na vzletno-pristajalno stezo po vsem svetu – letala vstopijo na stezo, ko je ta zasedena ali ko je drugo letalo blizu pristanka na tej stezi.

Največje število žrtev - 583

Najbolj tragična nesreča v letalskem prometu se je zgodila leta 1977 - 27. marca tega leta je na letališču na Tenerifih letalo Boeing 747 letalske družbe KLM trčil v letalo letalske družbe Pan Am. Letalo družbe KLM je želelo vzleteti v gosti megli, zato pilot ni opazil, da je na vzletni stezi še zmeraj letalo družbe Pan Am. Po trčenju sta letali zagoreli. Umrli so vsi potniki in člani posadke v letalu družbe KLM ter večina v letalu Pan Am. Skupno število žrtev je bilo 583.

Najbolj tragična je nesreča, ki se je zgodila pred 45 leti. 
Wikipedia

V zgodovini letalskih nesreč je zabeležena še ena, ki je terjala več kot 500 človeških življenj, natančneje 505 potnikov in 15 članov posadke. Dvanajstega avgusta 1985 je bilo letalo letalske družbe Japan Air na notranjem letu iz Tokija v Osako. Le dvanajst minut po vzletu s tokijskega letališča je nadzorna plošča javila napako na letalu. Pilot je letalo sicer uspel delno obvladovati še dobre pol ure, a nato je letalo trčilo v goro Takamagahara. Trčenje so preživeli štirje potniki. Nesreča japonskega letala je tako najbolj množična tragedija v letalskem prometu, v kateri je bilo udeleženo le eno letalo. Kot so ugotovili preiskovalci, je bila za nesrečo kriva človeška napaka, ki se je zgodila že sedem let prej pri popravilu letalskega podvozja.

Najhujša nesreča slovenskega letala se je zgodila 1. decembra 1981, ko je na Korziki strmoglavilo letalo DC-9 slovenskega prevoznika Inex-Adria. Nesreča se je zgodila tik pred pristankom na letališču v Ajacciu, ko je letalo treščilo v hrib. Letališče Campo d'Oro v korziškem glavnem mestu je zaradi kratke pristajalne steze, dolga je 2145 metrov, izredno zahtevno za pristajanje letal. Letalo je ob 7.52 z levim krilom udarilo v goro San Pietro, ki je visoka 1364 metrov, nato pa je poškodovano preletelo še 700 metrov in strmoglavilo v globel pod hribom. Reševalne ekipe so se do kraja nesreče prebile šele ob 16. uri. V letalu je bilo skupaj 180 potnikov in članov posadke iz vseh delov Slovenije.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta