Upravičeno, saj je umeščena med obalo Tihega oceana in Skalno gorovje. Šteje skoraj pet milijonov prebivalcev in je tretja najbolj naseljena provinca za Ontariom in Quebecom. Odkril jo je španski pomorščak Jose Maria Narvaez leta 1791.
S kolesom se daleč pride
Vancouver, če ga doživiš v lepem jasnem vremenu, te prevzame in kulisa mesta je dih jemajoča. Tu bi živela, če bi bila primorana ostati v Kanadi. Prvo smučišče z razgledom na mesto, Grouse Mountain, je oddaljeno le dobro uro vožnje. Slikovita cesta vodi do 120 kilometrov oddaljenega, največjega severnoameriškega smučišča Whistler Mountain. Okolica je prepredena z naravnimi danostmi, kot je na primer 700 metrov velika monolitna granitna skala. Prvotno svetišče ljudstva Squamish, poimenovano "mati vetrov", obišče danes več kot 200 tisoč prostih plezalcev letno. Tu so gozdovi, reke in številna jezera, pred nami pa ocean, peščene plaže in dramatično razčlenjena obala. Čeprav ima Vancouver vse, kar imajo kozmopolitske prestolnice - muzeje, galerije, gledališke in športne dvorane, številne in raznolike restavracije, bare ter trgovine -, je gotovo največja znamenitost in posebnost večmilijonskega mesta morski zid Seawall, ki zaobjema tudi delno naravni Stanleyjev park. V dolžini 28 kilometrov sta ločeno zgrajeni kolesarska steza na notranji strani in sprehajalna steza ob morju, ki veljata za najdaljšo neprekinjeno urbano obvodno pot na svetu. Gradnja se je pričela leta 1917, glavnino dela je vse do upokojitve, celih 35 let, opravil kamnoseški mojster James Cunningham. Leta 1980 so bila dela ob Stanleyjevem parku sicer uradno zaključena, a se je projekt razširitve morskega obzidja z revitalizacijskimi in rekonstrukcijskimi deli intenzivno nadaljeval zlasti v obdobju pred olimpijskimi igrami leta 2010. Obvodna pot poteka vse do Univerze Britanska Kolumbija.
Virtualni prelet Kanade
Kolesa si je mogoče izposoditi na obali v bližini stavbe Canada Place, ki je arhitekturno oblikovana kot ladja, zasidrana v pristanišču. Moderna zasnova trga je prepoznavna po digitalni orki domačega oblikovalca Douglasa Couplanda v čast olimpijskih iger. Za hiter uvod v spoznavanje kanadskih znamenitosti si je mogoče ogledati osemminutni film Fly Over Canada, s katerim virtualno preletiš in občutiš Kanado, vključno z vetrom, vlago in različnimi vonji.
Pianino na prostem
Kolesarjenje nas pripelje vse do kupolaste zgradbe iz časa svetovne razstave Expo 1986, v kateri domuje Svet znanosti oziroma Science World. Fizika z eksperimenti še mene, čistokrvno družboslovko, povsem očara; nihanje, vzvodi, elektrika in poraba vode, smeti in reciklaža ter malo medicine, kjer z vlečenjem vrvi ugotoviš dolžino črevesja ali pa si izmeriš srčni utrip, ki ga s pomočjo bobna slišijo vsi naokrog, so interaktivno zasnovana znanstvena področja, v katerih uživajo otroci vseh starosti, še bolj pa njihovi starši, se mi zdi.
Božajoči tihomorski zrak
Antropološki muzej
Iz več razlogov je treba obiskati antropološki muzej v Vancouvru. Prvič zato, ker je v sklopu Univerze Britanska Kolumbija in je vedno privlačno pokukati tudi med študente, ki živijo in študirajo v kampusu v rajskih razmerah. Univerza je bila ustanovljena leta 1915 z motom Tuum Est (Tvoja je) in danes velja za najbolj mednarodno univerzo na svetu, ki se redno uvršča med dvajset najboljših javnih univerz.
Drugič, privlači že sam pogled na muzejsko stavbo. Zgrajena je bila leta 1976 po načrtih znanega kanadskega arhitekta Arthurja Eriksona. Zasnovana pa je tako, da njena zunanjost povzema krajinske značilnosti goratega območja zahodne obale, notranjost pa izhaja iz interpretacije dediščine bivanja staroselskih ljudstev z bogato zbirko dragocenih totemov. Kljub betonu, ki je pogosto uporabljen material arhitektovega oblikovanja in tudi sicer v tem obdobju, se zasnova subtilno klanja izročilu prvih ljudstev Musqueam ter jih simbolno vrača v dom svojih prednikov. In ne nazadnje je antropološki muzej bogat z dragocenimi stalnimi zbirkami staroselskih kultur. Seznani nas z dejstvom, da je območje in porečje delte reke Frazer preraščala morska trava, tisočletja pa ga je naseljevalo "ljudstvo trave", kar Musqueam pomeni v prevodu. Del staroselske kulture je tudi muzejska zbirka na prostem z rekonstrukcijo bivališč ljudstva Haida. Njihovo izvirno območje vasi Ninstints na otoku Queen Charlotte Islands je bilo leta 1981 uvrščeno na seznam svetovne dediščine Unesca.
V okviru Univerze Britanska Kolumbija se razprostira tudi botanični vrt, ki je namenjen raziskavam, razstavam, ohranjanju avtohtonih rastlinskih sort, zlasti dreves, ter ogroženih rastlin. Skozi raznoliko zasnovo si je mogoče ogledati urbani zelenjavni vrt, azijski park, 80 različnih vrst magnolij in seveda najbolj privlačen predel deževnega gozda. Krošnjam visokih dreves se približamo preko visoko speljanih visečih mostov, zgrajenih tako, da se s konstrukcijo ne zajedajo v debla in ne ogrožajo dreves. Hoja med drevesi z najvišjo točko triindvajset metrov od gozdnih tal je vsekakor poučno in tudi umirjeno doživetje kot pregrešno drag in masovno obiskan viseči most Capilano v severnem predelu Vancouvra.
