Tradicija in glamur domujeta v Madonni di Campiglio

Tradicija, glamur, izvrstne proge, moderne žičnice in ne nazadnje fenomenalna kulinarika - to so razlogi, da je smučišče Madonna di Campiglio (skupaj s sateliti Folgarido, Marillevo in Pinzolo) tudi zdaj več kot odlična izbira za zimske počitnice. Madonna sicer ni nam najbližje italijansko smučišče, ampak glede na to, kaj lokacija na stičišču Alp in Dolomitov ponuja, se malo daljša pot vsekakor izplača. Ni čudno, da tudi legendarni roker in ljubitelj smučanja Peter Lovšin ter Jure Košir, ki je tam slavil pred skoraj tremi desetletji, rada obiščeta te bele strmine, ki jih poznavalci uvrščajo prav v vrh evropskih smučišč; tudi zato, ker je razmerje med ceno in kakovostjo ponudbe več kot izvrstno.

Še pred pevko Madonno je svet poznal dolomitsko lepotico, ki se skriva v zahodnem delu za smučarijo zelo cenjene regije Trentino na severu Italije. Madonna di Campiglio je staro ime, ki je v Evropi že od šestdesetih let prejšnjega stoletja privlačilo smučarje iz vseh koncev. Čudovite gore so poskrbele ne samo za izvrstne in razgibane proge, kjer lahko uživajo tako začetniki kot izkušeni smučarji, temveč tudi za prekrasno scenografijo, ki ob kombinaciji leska snega v soncu jemlje dih. Sicer je bila narava radodarna tudi z drugimi lepotami, kot so slapovi, jezera, gozdovi … Do konca prejšnjega stoletja je bila Madonna poleg Cortine najljubša smučarska destinacija italijanskega jet seta, turisti pa radi hodijo tja tudi v bolj toplih delih leta. Lahko še omenimo, da so imeli na najvišjem delu smučišča dolga leta svoje timbildinge vozniki Ferrarija za formulo ena.

Zmagoslavno za naša dva

Danes lahko v vasici s čudovitim jezerom občudujemo hotele, ki imajo za sabo že nekaj desetletij uspešnega dela, a so izvrstno negovani, imajo patino in osvajajo s tradicijo. Luksuzne prodajalne znanih blagovnih znamk še vedno ponujajo novo modo in druge dobrine, tako da je sprehod po centru prava paša za oči. Za Slovence je Madonna posebna tudi zaradi velikih uspehov naših smučarjev. Konec leta 1984 je tam slavil Bojan Križaj, devet let kasneje pa Jure Košir.

"Madonna di Campiglio je v alpskem smučanju prestižno zapisana. Moji prvi spomini so že oddaljeni, saj sem šel tja prvič pri 16-ih na mladinsko svetovno prvenstvu 1988. Za tiste čase je bil za nas velik privilegij, da smo lahko bili v tako lepih hotelih, na čudovitem smučišču. Moji slalomi tam so bili običajno zelo uspešni, leta 1993 pa sem tudi zmagal. Kasneje sem imel tekmo, na kateri sem zelo močno vodil, ampak sem v spodnjem strmem delu odstopil … Zelo dobri spomini torej," opisuje Košir, ki je z navdušenjem spremljal tudi zadnjo tekmo nočnega slaloma za moške pod žarometi, kar po njegovem mnenju daje tekmi še dodaten čar, sicer pa to smučišče uvršča med klasična smučišča stare šole, kot sta Wengen in Kitzbühel.

Ogrevani sedeži

Letošnja smučarska sezona v Madonni (začela se je konec novembra, končala naj bi se aprila, okoli velike noči) je že v začetku poskrbela za nekaj naravnega snega, čeprav mojstri pridno skrbijo tudi za umetni sneg (kar 95 odstotkov prog je pokritih z napravami), ki ga nato pripravijo tako, da so proge čvrste, a ne ledene, brez kupov, celo brez zoprnih kep, tako da je smuka resnično najboljša. Ob več kot 150 kilometrih smučarskih prog in 59 modernih žičnicah je razumljivo, da so v zadnjih letih prenehali dodajati nove in nove žičnice, temveč so razvoj usmerili v širitev in izboljšanje prog (to pomeni, da niti kakšne povezovalne proge niso neprijetno ozke in je povsod vsaj malo naklona, tako da ni treba "štancati") ter zamenjavo najstarejših žičnic in gondol. Letošnja novost je žičnica s 102 kabinama, vsaka za deset potnikov (zaradi ukrepov, ki dovoljujejo 80-odstotno kapaciteto, jih zdaj lahko obratuje sicer samo osem), ki lahko pripelje 3600 potnikov v uri in nadomešča staro povezovalno žičnico. V prihodnosti bodo zagotovo poskrbeli, da bodo čim prej zamenjali še preostale stare naprave, tako da vas bodo nove sedežnice in gondole še bolj prijetno peljale na ogrevanih sedežih, ki so sicer že zdaj v večini.

Italijanska kulinarika je znana po celem svetu, zato ne preseneča, da boste tu našli kup izvrstnih restavracij - tri imajo Michelinove zvezdice. Bodo pa naši smučarji, ki so vajeni menz z domačih smučišč, "padli dol", ko bodo ugotovili, da celo na vrhovih med smučanjem lahko uživajo ob vrhunski hrani: divjačina, domače testenine, rižote ali pice - vse pripravljeno na najvišjem nivoju, a pri tem ne mislimo na nadmorsko višino! In to za zelo spodobne cene.

Cenejša alternativa

Madonna je kot destinacija cenejša tako od Cortine kot od Alte Badie, s katerima si deli stopničke na izborih naj smučišč v Italiji. Ko pa že omenjamo cene, velja razmisliti, ali bi se pri večdnevnem oddihu nastanili prav v Madonni, ki ponuja tudi večerno zabavo in ima bolj pestro ponudbo, ali pa raje v Folgaridi oziroma Marillevi, ki sta s smučiščem povezani; imata pa kraja, zaradi svojega manj zvenečega imena in ker razen hotelov ne ponujata prav veliko (ampak - ali po smučanju sploh še imate moči za kaj drugega kot recimo savno in dobro večerjo v hotelu?), precej bolj dostopne cene.

Povprečna cena v Madonni za bivanje v hotelu s tremi zvezdicami je tako 261 evrov, v Folgaridi je v primerljivem hotelu s tremi zvezdicami 119 evrov, štirizvezdični hotel Luna, v katerem smo bili nastanjeni, pa nas je stal slabih 100 evrov na noč, kar je resnično malo glede na udobnost sob (in poleg bazena ima še razne jakuzzije in dve savni, pa tudi resnično razkošno kulinarično ponudbo). Folgarida je v primerjavi z Marillevo bolj znana po hotelih, je pa Marilleva bolj praktična, saj ima velik del postelj skorajda na smučarskih stezah. Iz obeh naselij pa ste lahko že v 15 minutah na smučeh v Madonni, tako da se uporabljajo ista smučarska vozovnica, iste proge …

"V Madonni sem bil večkrat kot novinar, saj sem pisal o naših smučarjih. V Folgarido pa sem že pred desetletji prišel na družinske počitnice. Tudi tokrat sem izbral to lokacijo, saj ponuja vrhunske smučarske užitke, cene v hotelih pa so opazno nižje," je povedal najbolj znani ljubitelj smučanja med našimi rokerji Peter Lovšin, ki je letošnjo sezono odprl prav na tem smučišču. "Italijanska smučišča so res izvrstna, zato bom to zimo gotovo še kdaj smučal pri naših sosedih," je zatrdil Peter.

Izzivi med korono

"Težko je bilo, ko smo lani dan pred odprtjem hotela izvedeli, da moramo zaradi ukrepov vse poslati domov," pravi upravnik wellness hotela Luna v Folgaridi Denis Širić, ki je po poreklu Hercegovec. V devetdesetih je prišel v Folgarido, jezen na vse, kar se je dogajalo v njegovi domovini, nato je ustvaril sijajno kariero in delal kot direktor hotela, pred nekaj leti pa je s prijateljem prevzel upravljanje. Letos, kot vsi, tudi sam upa, da bo sezona boljša, vendar imajo lastniki turističnih objektov kup izzivov. Za začetek je težko najti osebje, saj so se mnogi vmes preusmerili v druge posle, ki v nasprotju s turizmom niso tako odvisni od epidemioloških ukrepov.

Ukrepi se tudi v Italiji ves čas spreminjajo - pred kratkim so poleg PCT-pogoja dodali pogoj, da morajo vsi turisti imeti ob prihodu veljaven test. Zaradi tega so imeli tudi v hotelu Luna kup odpovedi rezervacij, saj testi pomenijo dodaten strošek in obveznost. Sicer pa si turistični delavci prizadevajo, da bi bila smuka gostom v užitek in bi bilo omejitev čim manj, druženje na smučišču pa še vedno varno.